Nedelja, 27. 1. 2019, 13.05
5 let, 10 mesecev
Slovenski medvedki ostajata v Pirenejih #video
Medvedki, ki ju je Slovenija oktobra oddala Franciji z namenom, da bi ta ohranila ogroženo populacijo medvedov v Pirenejih, ostajata tam kljub uporu lokalnih kmetov. Ti namreč niso uspeli s sodnim izpodbijanjem sklepa francoskega okoljskega ministrstva o uvozu medvedk, ki medtem že zvedavo raziskujeta pirenejske gozdove. O tem pričajo zanimivi posnetki.
Francozi so medvedkama sestrama nadeli imeni Claverina in Sorita. Prva ima sedem let in 140 kilogramov, druga pa eno leto in deset kilogramov več. Claverina, ki je prva stopila na francoska tla, je prva medvedka v regiji v zadnjem desetletju.
Medvedki so francoske oblasti, ki si prizadevajo za ohranitev populacije kosmatincev v Pirenejih, tja prepeljale oktobra lani s helikopterjem, na območje pa so ju spustili v kletki.
Posnetek so objavili na spletnem portalu Youtube:
Sodišče zavrglo zahtevo besnih kmetov
Že takrat so lokalni kmetje to skušali preprečiti s cestnimi blokadami z balami sena in traktorji. Kot so poudarjali, se bojijo za svojo drobnico. Pojasnila oblasti, da so medvedi po mnenju naravovarstvenikov ključni za ohranjanje krhkega ekosistema, so naletela na gluha ušesa. Napovedovali so, da bodo medvedki preganjali s povzročanjem hrupa po gozdu. Ali so to uresničili, ni znano.
Kmetje so nato boj preselili na sodišče: sindikat rejcev drobnice je zahteval preklic sklepa ministrstva za uvoz medvedk. A francoski državni svet (Conseil d'État), ki svetuje vladi o vseh vprašanjih in problemih pravne ali upravne narave, njegova vloga je primerljiva z našim upravnim sodiščem, je zdaj zahtevo zavrgel. Svet sicer ni odločil vsebinsko, temveč so sporočili, da niso kompetentni za odločanje v tej zadevi.
Incestna razmerja slovenskega medveda
Slovenija je Franciji že večkrat poskušala pomagati rešiti populacijo medvedov, a neuspešno. Tako smo leta 1997 tja preselili medveda Pyrosa, ki pa se je izkazal za pravega casanovo. Mladiče je imel s svojo 'partnerko' in kasneje tudi z njuno mladičko - torej je bil v nekem trenutku oče in dedek medvedjemu mladiču.
Njegove gene so francoski strokovnjaki desetletje pozneje našli pri kar 23 od skupno 28 medvedov, zaradi česar so strokovnjaki premišljevali celo o Pyrosevi kastraciji. Ker parjenje v sorodstvu poslabšuje genetsko sliko, so leta 2006 iz Slovenije pripeljali še štiriletnega Balouja, a tudi to ni pomagalo (o tem smo pisali v članku Ostareli slovenski žigolo v Pirenejih dobiva naslednika – iz Slovenije).
Po gozdovih na meji med Francijo in Španijo tako trenutno lomasti nekaj deset rjavih medvedov, ki so večinoma potomci zdaj že ostarelega Pyrosa (letos praznuje 30 let, kolikor znaša povprečna življenjska doba rjavega medveda v divjini). Francozi upajo, da bosta na novo uvoženi medvedki sestri, ki so ju poimenovali Claverina in Sorita, poskrbeli za potomstvo in povečali pestrost genetske slike kosmatincev.
Sorito so mesec dni po tem, ko so spustili v divjino, posneli v novem okolju: