SiolNET. Novice Slovenija
1,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ostareli slovenski žigolo v Pirenejih dobiva naslednika – iz Slovenije

1,43

termometer

Medved slovenske krvi Pyros v Španiji, februar 2016

Slovenija bo v Katalonijo, natančneje v pirenejske gozdove blizu francosko-španske meje, do konca junija izvozila medveda, je danes potrdila vlada. Ta se bo pridružil 28-članski medvedji družini, ki jo ogroža vse slabša genetska slika. Skoraj vsi člani so namreč potomci zdaj že ostarelega slovenskega izseljenca Pyrosa.

Pyrosova pirenejska zgodba se je začela prvega maja 1997. Cilj doseljevanja medvedjega samca slovenske krvi je bil obogatiti močno razredčene medvedje vrste v tamkajšnjih gozdovih.

Takole se je Pyros pred skoraj dvema desetletjema pognal na novo pot življenja:

Alfa samec

Niti največji optimisti pa si takrat verjetno niso predstavljali, kako trdoživ in ploden je tedaj osemletni samec slovenskih korenin, ki je v prihajajočih letih zavladal pirenejskim gozdovom. Njegove gene so francoski strokovnjaki desetletje pozneje našli pri skoraj vseh od skupno 28 medvedov, ki so jih izsledili v Pirenejih. Kar 23 od njih je bilo Pyrosovih potomcev, nekaterim je bil tako oče kot tudi dedek.

Ker parjenje v sorodstvu poslabšuje genetsko sliko, so se Francozi odločili, da medvedje vrste potrebujejo svežo kri, in leta 2006 iz Slovenije uvozili štiriletnega Balouja, ki naj bi premešal karte. A načrt se ni uresničil: Balou – mimogrede, njegov sponzor je bil tudi znani francoski igralec Gerard Depardieu  – je junija 2014 v nesrečnih okoliščinah poginil. Vanj je udarila strela.

Lani opravljena genetska analiza medvedjih mladičev je pokazala, da je Balou le nekaj dni pred smrtjo spočel enega potomca, kar pa zoologov, ki se trudijo za obstoj medvedje vrste, ni bistveno razveselilo, saj je njegova "partnerka" potomka Pyrosa.

Kamera v španskih gozdovih je pred dnevi ujela Baloujevo "vdovo" in sina, ki se po videnem na posnetku sodeč hitro uči od svoje mame:

Pyros dobiva naslednike

Pyros, ki je v jeseni življenja – star je 27 let, življenjska doba rjavega medveda v divjini pa je okrog 30 let –, spolna moč pa mu počasi pohaja, je v zadnjih letih vendarle dobil mladega in močnejšega konkurenta.

To je pokazalo pravkar objavljeno poročilo francoskih zoologov, ki kaže na dva, za preživetje medvedje druščine pozitivna trenda:

- lani se je v pirenejskih gozdovih skotilo šest mladičev, trije so se rodili mlademu samcu po imenu Pepite, oče dveh ni znan, šesti mladiček je potomec umrlega Balouja,

- Pyros v zadnjem letu naj ne bi imel nobenega mladiča (za dokončno potrditev čakajo na rezultate genetske analize).

Prihaja družba iz Slovenije

Na španski strani Pirenejev, v Kataloniji, pa so se kljub temu odločili, da uvozijo še (vsaj) enega samca iz naših gozdov. Katalonska vlada je s soglasjem slovenskega okoljskega ministrstva prijavila evropski projekt PirosLIFE, v okviru katerega bo Evropa sofinancirala preselitev treh medvedov iz Slovenije v Pireneje. Bruselj je prižgal zeleno luč, kar pomeni, da bo EU plačala glavnino stroškov selitve.

V zadnjem letu tečejo administrativne priprave, med drugim podpis sporazuma med državama, pridobivanje dovoljenj za odlov in izvoz in drugo. Za operativno izvedbo selitve pa je pristojen zavod za gozdove, so nam pojasnili na ministrstvu. Pred dnevi so nam dejali, da naj bi se selitev zgodila do konca maja, a se očitno zamika. Danes je namreč razprava o selitvi medveda tekla tudi na seji vlade, od koder so nato sporočili, da bo selitev opravljena do konca junija. 

Medtem ko bodo Španci kmalu uvozili slovenskega medveda, se na drugi strani Pirenejev pobudniki srečujejo z ostrim nasprotovanjem kmetov. "Na francoski strani Pirenejev imajo kmetje nekaj sto tisoč ovac in se seveda bojijo za svoje črede, zato je tak poseg težje narediti," pojasnjuje Marko Jonozovič z zavoda za gozdove. Medtem ko bodo Španci kmalu uvozili slovenskega medveda, se na drugi strani Pirenejev pobudniki srečujejo z ostrim nasprotovanjem kmetov. "Na francoski strani Pirenejev imajo kmetje nekaj sto tisoč ovac in se seveda bojijo za svoje črede, zato je tak poseg težje narediti," pojasnjuje Marko Jonozovič z zavoda za gozdove. Foto: Reuters

Španci iščejo fit in spolno zrelega medveda

Za izvedbo selitve je odgovoren oddelek za gozdne živali in lovstvo pri zavodu za gozdove, ki ga že leta vodi Marko Jonozovič. Ta ima za sabo že dve selitvi medvedov: leta 1999 je Slovenija osem medvedov poslala v italijanske Dolomite, leta 2006 pa še štiri v Francijo (dva meseca pred zgoraj omenjenim Baloujem smo v Pireneje poslali še tri medvedke z imeni Francka, Hvala in Palouma1).

Že pred selitvijo je zanimanje medijev veliko, pravi Jonozovič. "Pred dnevi smo prejeli vprašanja španskega novinarja, ki ga zanima, kako velik je medved, kakšne barve je in drugo. Tega seveda danes ne moremo reči, saj imamo opravka z naravo, divjino, ne z nekim izdelkom iz tovarne," v smehu pove sogovornik.

Kdaj natančno se bo selitev zgodila, težko napove, Jonozovičeva ekipa za zdaj izda le, da bo medveda iskala na Notranjskem, kjer je naseljen večji del slovenske populacije medvedov (teh je v naših gozdovih uradno med 450 in 550, neuradno še kakšen več).

Španci imajo nekaj želja, ki so po Jonozevičeh besedah običajne pri tovrstnih projektih. Želijo samca rjavega medveda, starega od pet do deset let, v dobrem zdravstvenem stanju in dobri telesni kondiciji, ki pa ne sme biti vajen prisotnosti človeka. Po odlovu bodo ustreznost izbranega medveda preverili vodja slovenske in španske terenske skupine ter slovenski in španski veterinar. Ena od zahtev Špancev je, da medved ni navajen prisotnosti človeka, torej jim Slovenija ne sme poslati medveda iz živalskega vrta. Ena od zahtev Špancev je, da medved ni navajen prisotnosti človeka, torej jim Slovenija ne sme poslati medveda iz živalskega vrta. Foto: Bojan Puhek

Pyros se je znašel, a vsak se ne …

Medveda bodo nato v Francijo peljali v tovornem vozilu s posebno komoro. "V tej komori je voda, klimatska naprava. Vsaj na začetku je medved uspavan, pozneje pa ponavadi ni več potrebe, saj se navadi vožnje in ga ne moti. Vozilo ima posebno loputo, ki jo na cilju dvignemo in medveda spustimo v naravo," pravi.

Medvede ob izpustitvi ponavadi opremijo s kamero, da lahko raziskovalci spremljajo njihove življenjske navade. Je za medvede selitev iz notranjskih v pirenejske gozdove šok? "Do zdaj nimamo slabih izkušenj. Je pa res, da je ob preselitvi medvedk v Pireneje leta 2006 ena že po dveh mesecih zdrsnila v prepad in poginila, drugo je po enem letu povozil avto. Morda je to poseldica tega, da v domačem okolju teh nevarnosti ni bilo ali vsaj ne toliko," pravi sogovornik.

Za konec dodaja, da zanimanja po medvedih po Evropi – v Sloveniji jih imamo dobesedno za izvoz, saj jih bomo letos odredlili kar 89 – ni prav veliko.

Slovenska medvedka zvezda evropskih muzejev

Izhajajoč iz dejstva, da je o dnevnem življenju rjavega medveda znanega le malo, so se Francozi oz. prirodoslovni muzej iz Toulousa, leta 2013 povezali s slovenskim zavodom za gozdove, natančneje z Jonozovičevo ekipo.

Medvedki z Notranjske, ki so ji nadeli ime Tolosa (starodavno ime za Toulouse), so nadeli kamero in spremljali njene vsakdanje poti. Nastala je kopica posnetkov, ki so jih na veliki razstavi o medvedu prikazali obiskovalcem muzeja v Toulusu, pozneje pa tudi v večjih mestih, kot sta Pariz in Barcelona.

Medvedko so med drugim ujeli pri:

- prebujanju,

- prehranjevanju,

- opazovanju mimo vozečega avtomobila.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin