Sreda, 15. 10. 2025, 14.47
2 uri, 6 minut
Svarila, da se upravljanje z rjavnim medvedom oddaljuje od znanstvenih temeljev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Del javnost v razpravah o upravljanju s populacijo medveda nasprotuje odstrelu medvedov in kot alternativo predlaga rešitve, kot sta kontracepcija in prepoved krmljenja medvedov. Stroka je do teh rešitev zadržana.
Slovenski sistem upravljanja z rjavim medvedom se vse bolj oddaljuje od znanstvenih temeljev, so na današnji novinarski konferenci opozorili strokovnjaki Univerze v Ljubljani. Opušča se preizkušene ukrepe za ohranjanje dobre populacije medvedov, brez jasne strokovne utemeljitve pa se uvajajo ideološko motivirani pristopi, so poudarili.
V Sloveniji je rjavi medved v odličnem ohranitvenem stanju, po zadnjih ocenah jih je v državi okoli 950. Prav tako so populacijske gostote medveda v Sloveniji med najvišjimi znanimi v svetu, na nekaterih območjih beležijo več kot 50 medvedov na sto kvadratnih kilometrov, je pojasnil Tomaž Skrbinšek z ljubljanske biotehniške fakultete.
Kot je dejal Klemen Jerina, prav tako z biotehniške fakultete, je sistem monitoringa populacije medvedov v Sloveniji zelo dovršen, uspelo jim je vzpostaviti tudi omilitvene ukrepe za zniževanje konfliktnih dogodkov z medvedom.
Vendar pa se med strokovnjaki krepi občutek, da letos pri upravljanju z medvedom prihaja do preobrata. "Kar naenkrat se opušča na znanosti temelječe in preverjeno učinkovite ukrepe, brez kakršnih resnih argumentov in odprte debate pa se poskuša vsiliti neke alternativne ukrepe," je opozoril.
Namesto odstrela alternativne rešitve
Del javnosti namreč v razpravah o upravljanju s populacijo medveda nasprotuje odstrelu medvedov in kot alternativo predlaga rešitve, kot sta kontracepcija in prepoved krmljenja medvedov.
Tako Jerina kot Gorazd Vengušt z veterinarske fakultete odsvetujeta pobude za kastracijo medvedov. Kot je pojasnil zadnji, se kontracepcijo pri prostoživečih živalih uporablja v primerih, ko te izhajajo z nekega ožjega omejenega območja, recimo v živalskih vrtovih, parkih in ob urbanih naseljih.
Medvedi se na drugi strani nahajajo na širšem območju in pogosto migrirajo, tudi v sosednje države. Problem predstavlja tudi aplikacija sredstev za kontracepcijo na daljavo, označevanje že oskrbljenih živali, poraja se tudi vprašanje legalnosti teh sredstev ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, je dejal Vengušt.
"Na žalost niso poznani dolgoročni učinki na posamezno žival ali pa na samo populacijo neke živalske vrste, predvsem pa je problem, da še vedno ne poznamo dobro teh področij kontracepcije, tako da jaz osebno, pa tudi v imenu veterinarske fakultete, trenutno ne bi priporočal uporabe te alternative pri odvzemu rjavega medveda iz proste narave," je bil jasen.
"Nekaj, kar ne moreš varno, razumno, ob normalnih stroških izpeljati, je po domače povedano neumnost," je bil kritičen Jerina.
"Krmljenje zmanjšuje konflikte"
Opozoril je tudi na pobude za prepoved krmljenja medvedov. Vse raziskave, kot je dejal, namreč kažejo, da krmljenje v jesenskem času, ko se sicer zgodi največ vdorov medvedov v naselje in nastane največ škode zaradi iskanja hrane, zmanjšuje konflikte.
Kot je poudaril, se ta ukrep sicer vedno prilagaja v smeri zmanjševanja negativnih in ohranjanja pozitivnih učinkov, vendar se mu zdi zahteva za polno prekinitev krmljenja "strel v koleno, ki nima povezave z znanjem in razumom".
Kritičen je bil tudi do predloga za ukinitev dovoljenj v okviru konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites). Posledično bi to pomenilo, da bi se moralo medvedje meso po odstrelu uničiti. S tem bi se medvede, ki med lovci veljajo za cenjeno vrsto, izenačilo z zastrupljenimi podganami, je poudaril.
800 medvedov je ciljna vrednost
Opozoril je tudi na odmikanje kvotnega odstrela medvedov. Stroka je za letošnje leto enotno predlagala odvzem 206 medvedov, kar bi njegovo številčnost približalo ciljni vrednosti 800 medvedov, pri kateri se po oceni stroke konflikti še ne začnejo pospešeno povečevati.
Jerina je opozoril, da se zaradi odlašanja izdaje odločbe za odstrel medvedov, podaljšanja roka za odstrel z enega na dve leti in zadržanja izvedbe odločbe kvotnega odvzema medveda letos tovrstnega odstrela praktično ne bo izvajalo. Številčnost medveda se bo zaradi naravnih zakonitosti zato povečala z 950 na okoli 1.100, je poudaril.
Hubert Potočnik z biotehniške fakultete je izpostavil, da je odstrel ključen vplivni dejavnik uravnavanja populacije medveda. Sistem pa je v prvi vrsti naravnan na zmanjševanje intenzivnosti oz. konfliktov.
Sodelujoči na novinarski konferenci so opozorili tudi, da strategija upravljanja rjavega medveda še vedno ni sprejeta. Kot je dejal Jerina, jih je strah, da se bo s strategijo odprlo vrata za alternativne ukrepe, ki pa po njegovi oceni niso učinkoviti.
