Blokada pristanišč: Trump grozi z uničenjem, Iran pripravljen na "vsak scenarij"

21.10 Hezbolah poziva Bejrut k odpovedi pogovorov z Izraelom v ZDA

Vodja libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah Naim Kasem je danes vlado v Bejrutu pozval, naj odpove za torek načrtovano srečanje z Izraelom v ZDA, češ da pogovori ne bodo obrodili sadov. Prav tako je menil, da bi morala vlada dobiti soglasje deležnikov v libanonski politiki, preden je na srečanje pristala. Kasem je pravzaprav ponovil znano odklonilno stališče Hezbolaha do pogajanj z Izraelom, ki je po začetku agresije na Iran obnovil tudi napade na domnevne cilje šiitskega gibanja v Libanonu. V teh je do zdaj umrlo že več kot dva tisoč ljudi.

"Zavračamo pogajanja z izraelsko okupacijsko silo ... Pozivamo k zgodovinskemu in junaškemu stališču z odpovedjo tega pogajalskega srečanja," je v televizijskem nagovoru povedal prvi mož gibanja, sicer zaveznik Irana, poročajo tuje tiskovne agencije. Po njegovih besedah so taka prizadevanja nesmiselna, obenem pa Bejrut na pogovore ne bi smel pristati brez predhodnega soglasja političnih deležnikov v državi. "Nihče nima pravice Libanon popeljati v to smer brez notranjega soglasja med njegovimi sestavnimi deli," je dejal.

Predsedniku Josephu Aounu je sporočil, da poskuša Izrael na ta način med prebivalce Libanona vnesti razdor. "Skupaj se soočimo z agresijo, nato pa se lahko dogovorimo o prihodnosti in o vsem," je predlagal in napovedal Hezbolahov nadaljnji boj proti Izraelu.

Na torkovem srečanju bosta sodelovala veleposlanika Izraela in Libanona v ZDA, Jehijel Lejter in Nada Hamadeh Moawad, ki sta ta konec tedna vzpostavila sploh prvi neposredni stik, ko sta se po telefonu dogovorila o podrobnostih srečanja. To bo potekalo na State Departmentu v ameriški prestolnici.

20.50 Na ameriško blokado se je odzvala Kitajska

Kitajska je po poročanju CNN sporočila, da ameriška blokada iranskih pristanišč in Hormuške ožine ni v interesu mednarodne skupnosti, ter pozvala k takojšnjemu nadaljevanju mirovnih pogajanj. Zunanji minister Vang Ji je dejal, da je premirje med ZDA in Iranom "izjemno krhko" in da ga je treba ohraniti. "Nujno moramo preprečiti nadaljnje boje in ohraniti težko doseženo premirje," je dejal v pogovoru s pakistanskim kolegom Išakom Darjem.

V ločenih pogovorih z uradniki je poudaril, da blokada Hormuške ožine in iranskih pristanišč "ne služi interesom mednarodne skupnosti". Pozval je k okrepitvi diplomatskih prizadevanj in doseganju trajne rešitve. "Trajno premirje je mogoče doseči le s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je dejal.

Kitajska v konfliktu med ZDA in Iranom sicer skuša ohraniti nevtralnost, čeprav ostaja v tesnih odnosih z Iranom, čigar nafto v veliki meri uvaža. Hkrati ameriški obveščevalni viri trdijo, da namerava Peking Iranu dobaviti nove sisteme zračne obrambe, kar uradno zanikajo.

20.40 Skozi Hormuško ožino pluje prva ladja

Potem ko so ZDA uvedle blokado pomorskega prometa iranskih pristanišč, skozi Hormuško ožino pluje prva ladja, poroča BBC. Glede na podatke ladja Paya Lebar, ki je pot začela v Indiji, pluje proti Dubaju. Medtem pa se je druga ladja – tanker Rich Starry – obrnila, ko se je približala ožini, kažejo podatki MarineTraffic. Ali je poskušala prečkati ožino ali se je zaradi blokade obrnila, ni jasno.

Two tankers turn away from Strait of Hormuz after US blockade begins

At least two tankers reversed course near the Strait of Hormuz shortly after the start of the US blockade, highlighting the immediate impact on vessel movements. According to #MarineTraffic data, the 188-metre… pic.twitter.com/dRNi7yEgJI

— MarineTraffic (@MarineTraffic) April 13, 2026

19.45 Trump: Iran si zelo želi dogovora

Ameriški predsednik Donald Trump je danes izjavil, da so predstavniki Irana poklicali Washington in da si "zelo, zelo želijo" skleniti sporazum z ZDA. Kdo točno naj bi ga poklical, ni razkril, je pa ponovil, da dogovora ne bo, če se islamska republika ne bo odpovedala jedrskemu programu, poročajo tuje tiskovne agencije. "Lahko vam povem, da nas je poklicala druga stran. Radi bi sklenili sporazum. Zelo, zelo si ga želijo," je v Beli hiši dejal Trump. Kdo točno naj bi ga poklical, ni razkril, dejal je zgolj, da je šlo za "primerne ljudi".

Pogajanja v Islamabadu konec tedna, ki niso prinesla konkretnega dogovora v smeri končanja izraelsko-ameriške vojne proti Iranu, je komentiral z besedami, da so se dogovorili o "mnogih stvareh", ne pa o iranskem jedrskem programu. "Iran ne bo imel jedrskega orožja," je ponovil in dodal, da dogovora ne bo, če Teheran na to ne bo pristal.

Glede pomorske blokade iranskih pristanišč je Trump dejal le, da Iran izsiljuje svet in da tega ne bo dopustil. Foto: Reuters

Glede pomorske blokade iranskih pristanišč oziroma Hormuške ožine, ki jo je ameriška vojska začela izvajati danes, pa je dejal le, da Iran izsiljuje svet in da tega ne bo dopustil, navaja britanski BBC.

Teheran je ožino, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte, praktično v celoti zaprl v odgovor na izraelsko-ameriško agresijo. Številne države, med njimi Kitajska, Francija in Združeno kraljestvo pozivajo k njenemu odprtju, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je napovedal konferenco za ustanovitev večnacionalne miroljubne misije s ciljem ponovno vzpostavitve svobodne plovbe skozi njo.

18.30 Izraelske sile s solzivcem nad palestinske šolarje na Zahodnem bregu

Izraelske sile so v eni od vasi v bližini Hebrona na jugu zasedenega Zahodnega brega s solzivcem razgnale palestinske šolarje, ki so se odločili za sedeč protest proti blokadi dostopa do šolske stavbe, za katero so odgovorni izraelski naseljenci na območju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Šolarji na Zahodnem bregu, ki ga Izrael nezakonito zaseda od leta 1967, bi se morali danes vrniti k pouku, ki so ga prekinili po začetku izraelsko-ameriške vojne proti Iranu 28. februarja.

A učenci v vasi Um al Har pri mestu Hebron do šolskih klopi niso uspeli priti zaradi bodeče žice, ki so jo na poti do šolske stavbe postavili izraelski naseljenci. Učenci so se zato v spremstvu nekaj odraslih odločili za sedeč protest proti blokadi, ob sklicevanju na svojega novinarja na območju poroča AFP.

Izraelska vojska je agenciji potrdila, da je na lokaciji razgnala "nenavadno zborovanje", pri čemer uporabe solzivca ni omenila. Videoposnetek, ki ga je objavila katarska televizija Al Jazeera, medtem prikazuje vojake, ki naj bi v bližino skupine otrok in odraslih odvrgli pločevinke s solzivcem, nakar se ti razbežijo. "Naseljenci poskušajo na vse mogoče načine zategniti zanko okoli nas," je za AFP povedal vodja izobraževanja na območju Basam Džabr.

18.10 Iranski uradnik: Vsaka ladja, ki nas bo poskušala blokirati, bo končala na dnu morja

"Vsaka ladja, ki bo poskušala blokirati naša pristanišča, bo končala na dnu morju," je po začetku napovedane blokade iranskih pristanišč sporočil iranski poslanec Alaeddin Boroujerdi, član Odbora za zunanjo politiko in nacionalno varnost. Ameriške grožnje je opisal kot "propagando brez vojaške podlage" in zatrdil, da ZDA nimajo dejanskih zmogljivosti za izvedbo takšne blokade. Dodal je, da druge članice Nata takšnega ukrepa ne bi podprle.

17.45 Odziv Irana na blokado: Pripravljeni smo na vsak scenarij

V odzivu na začetek ameriške blokade iranskih pristanišč je vršilec dolžnosti iranskega obrambnega ministra sporočil, da je država pripravljena na "vsak scenarij", v primeru ameriškega napada pa je zagrozil z odločnim odzivom. "Vsaka agresija proti Iranu bo naletela na oster in odločen odziv," je dejal general Majid Ibn Reza in dodal, da so iranske sile "v najvišji bojni pripravljenosti", poroča CNN.

17.35 Sin odstavljenega iranskega šaha: Za svojo državo imam načrt

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je v švedskem parlamentu dejal, da ima načrt za svojo državo in da je na zahtevo rojakov pripravljen voditi prehodno vlado, pri čemer je ponovil željo, da bi služil kot povezovalna osebnost. Prepričan je, da bo o usodi Irana odločalo njegovo ljudstvo in ne tuje sile. Pahlavi, ki je v parlamentu nastopil na povabilo poslancev konservativnih Krščanskih demokratov in skrajno desničarskih Švedskih demokratov, je med obiskom v Stockholmu ponovil željo, da bi služil kot "povezovalna nacionalna osebnost".

Sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha Mohameda Reze Pahlavija, ki že desetletja živi v izgnanstvu v ZDA, je sicer že večkrat dejal, da bi rad po padcu režima v Teheranu vodil prehod Irana v sekularno demokracijo. Na novinarsko vprašanje, kaj počne, da bi združil različne dele iranske družbe, je Pahlavi povedal, da se redno srečuje z različnimi gibanji, ki sestavljajo močno razdrobljeno iransko opozicijo v izgnanstvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, že desetletja živi v izgnanstvu v ZDA. Foto: Guliverimage

Med množičnimi protesti v Iranu v začetku leta, ki so jih oblasti nasilno zatrle, je Pahlavi klerikalno oblast v Teheranu opisal kot "okupacijsko silo", ki je ugrabila državo in zagrešila množične zločine proti lastnim državljanom. V današnjem govoru je poudaril, da v Iranu ne poteka boj "med reformisti in skrajneži, temveč med okupacijskimi silami in tistimi, ki si prizadevajo za svobodo". Dejal je še, da ne glede na izid vojaške operacije, ki sta jo konec februarja proti Iranu sprožila ZDA in Izrael, o usodi Irana "ne bodo odločale tuje sile, temveč iransko ljudstvo, ki bo odločalo o svoji prihodnosti", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Pahlavi je spodbujal ZDA in Izrael k napadom na Iran, s čimer je po poročanju AFP sejal razdor. Prav tako mu ni uspelo pridobiti podpore ameriškega predsednika Trumpa, ki se z njim ni nikoli uradno srečal in je večkrat izrazil dvom v njegove sposobnosti vodenja Irana. V intervjuju za švedsko javno radiotelevizijo SVT je Pahlavi priznal, da ne verjame v mirovna pogajanja in da bi ZDA "morale dokončati svoje delo" z nadaljevanjem vojaških akcij proti Iranu.

Pahlavijev obisk v Stockholma so spremljale demonstracije podpornikov iz številčne iranske diaspore, ki živi na Švedskem. Iz množice je bilo tudi slišati vzklike "Naj živi šah!"

16.50 Trump: Celotna iranska mornarica uničena leži na dnu morja

Ob izteku roka, ki ga je postavil za uveljavitev blokade, se je danes na svojem družbenem omrežju Truth Social oglasil tudi predsednik ZDA Donald Trump. Zatrdil je, da "celotna iranska mornarica (158 ladij) uničena leži na dnu morja", niso pa uničili njihovih "čolnov za hitre napade", ker jih "niso videli kot grožnjo".

Posvaril je, da bodo ZDA uničile vsak iranski čoln, ki bi se skušal približati blokadi, in sicer "hitro in brutalno" – na enak način kot pri napadih na čolne domnevnih preprodajalcev drog v Karibskem morju, kjer so od oktobra lani ubili več kot 150 ljudi.

𝗗𝗼𝗻𝗮𝗹𝗱 𝗝. 𝗧𝗿𝘂𝗺𝗽 𝗧𝗿𝘂𝘁𝗵 𝗦𝗼𝗰𝗶𝗮𝗹 𝗣𝗼𝘀𝘁 𝟭𝟬:𝟮𝟯 𝗔𝗠 𝗘𝗦𝗧 𝟬𝟰.𝟭𝟯.𝟮𝟲

Iran’s Navy is laying at the bottom of the sea, completely obliterated - 158 ships. What we have not hit are their small number of, what they call, “fast attack ships,” because we…

— Commentary Donald J. Trump Posts From Truth Social (@TrumpDailyPosts) April 13, 2026

16.40 Iz jedrske elektrarne v Bušerju evakuirali skoraj vse ruske delavce

Jedrska elektrarna v Bušerju, ki je še edina delujoča v Iranu, s proizvodno zmogljivostjo 1.000 megavatov sicer lahko zagotavlja le delček potreb po električni energiji v državi. Foto: Guliverimage Rusija je iz edine še delujoče iranske jedrske elektrarne v Bušerju evakuirala skoraj vse ruske delavce, je sporočil vodja ruskega državnega podjetja za jedrsko energijo Rosatom Aleksej Likačev. Danes so evakuirali še 108 delavcev, v jedrski elektrarni pa jih je ostalo 20, je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Likačev je sporočil, da so "začeli zadnjo izmeno" in da bo v jedrski elektrarni ostalo samo še 20 Rusov, članov vodstvenega osebja in tistih, ki so odgovorni za varnost opreme.

Zaradi nevarnosti izraelsko-ameriških napadov na elektrarno je Moskva pred tem iz nje evakuirala že več sto ruskih delavcev, ki so v njej delali, ker je Rusija deloma zgradila to elektrarno na jugu Irana.

Od začetka izraelsko-ameriških napadov na Iran konec februarja je bila okolica elektrarne najmanj štirikrat tarča napadov. V napadih ni bila poškodovana, je pa v začetku aprila izstrelek, ki je padel v njeni bližini, zahteval smrtno žrtev. Ubit je bil varnostnik enega od poslopij. Moskva je opozorila, da bi napadi v bližini elektrarne lahko povzročili "jedrsko katastrofo, ki bi lahko bila še hujša od tiste v Černobilu" leta 1986, ki je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva.

16.00 Ameriška mornarica začela z blokado

Ameriška mornarica je po napovedi predsednika Trumpa ob 16. uri začela z blokado celotnega pomorskega prometa, ki vstopa v iranska pristanišča in iz njih izstopa. Blokada naj bi zajemala celotno obalo Irana ter pomorski promet v Omanskem zalivu in Arabskem morju, vzhodno od Hormuške ožine, je poročala agencija Reuters. Blokada naj bi veljala za vsa plovila, ne glede na zastavo, ki jo nosijo, glede na izjavo Centcoma pa bodo ladje, ki bodo v območje vstopile brez dovoljenja ali ga zapustile, "prestrežene, preusmerjene in zasežene". Ob ustreznem pregledu naj bi dovolili prečkanje ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.

Blokada ameriške mornarice bo veljala le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče, navajata nemška tiskovna agencija dpa in francoska AFP. Pri tem za zdaj ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor.

Tik pred začetkom napovedane blokade je britanska agencija za pomorsko trgovino (UKMTO) sporočila, da je prejela obvestilo o pomorskih omejitvah vzdolž celotne obale Irana, vključno s pristanišči.

UKMTO ADVISORY 035-26

Click here to read the full advisory⤵️https://t.co/j41t1C0Hfb#MaritimeSecurity #MarSec pic.twitter.com/wxUnNCXSaV

— UKMTO Operations Centre (@UK_MTO) April 13, 2026

V bližini Omanskega zaliva so pred začetkom blokade opazili ameriško letalonosilko USS Abraham Lincoln in dva rušilca, je poročal BBC. Glede na satelitske posnetke se letalonosilka nahaja na vzhodu Omanskega zaliva, približno 200 kilometrov južno od iranske obale, kar je najbližje iranskemu ozemlju od začetka vojne.

15.00 Izrael podpira ameriško blokado iranskih pristanišč

Izrael podpira odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa za blokado iranskih pristanišč, je danes sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Blokado naj bi ameriška mornarica začela izvajati danes ob 16. uri po srednjeevropskem času, in sicer po pogajanjih med ZDA in Iranom konec tedna, ki so se končala brez konkretnega dogovora. "Iran je kršil pravila (mirovnih pogovorov v Pakistanu, op. p.), zato se je predsednik Trump odločil za uvedbo pomorske blokade," je na seji vlade dejal Netanjahu. "Mi seveda podpiramo to odločno stališče in se nenehno usklajujemo z ZDA," je dodal.

Ameriška napoved blokade iranskih pristanišč oziroma strateško pomembne Hormuške ožine sledi maratonskim pogajanjem med delegacijama ZDA in Irana v Islamabadu konec tedna. Veljala naj bi za vse ladje, ki bodo vstopale v iranska pristanišča oziroma iranske ozemeljske vode ali izstopale iz njih.

Netanjahu je na današnji seji vlade pojasnil, da ga je vodja ameriške pogajalske delegacije, podpredsednik ZDA JD Vance obvestil, da je iranska stran kršila pogoje pogovorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Dogovor je bil, da bo sledilo premirje in da bodo Iranci takoj odprli ožino. Tega niso storili. Američani tega niso mogli sprejeti," je povedal, pri čemer je imel v mislih prekinitev ognja, o kateri sta se Washington in Teheran dogovorila prejšnji teden in naj bi veljala dva tedna.

12.25 Vrstijo se pozivi držav k neovirani plovbi skozi Hormuško ožino

Pariz in London bosta organizirala konferenco za ustanovitev večnacionalne miroljubne misije v povezavi s Hormuško ožino, je danes napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Po neuspelih pogajanjih med ZDA in Iranom, ki je po izraelsko-ameriških napadih praktično zaprl Hormuško ožino, se znova vrstijo pozivi držav k njenemu odprtju.

"Kar zadeva Hormuško ožino, bomo v prihodnjih dneh z Združenim kraljestvom organizirali konferenco skupaj z vsemi tistimi državami, ki so poleg nas pripravljene prispevati k miroljubni večnacionalni misiji s ciljem ponovne vzpostavitve svobodne plovbe skozi Hormuško ožino," je na družbenem omrežju X zapisal Macron.

"Ta strogo obrambna misija, ločena od vojskujočih se držav, naj bi se začela, kakor hitro bodo to omogočale okoliščine," je dodal Macron, ki je v objavi zagotovil še, da je treba vložiti vse napore, da bi po diplomatski poti "dosegli močno in trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu".

Macronova napoved je prišla po tem, ko je Trump v nedeljo po neuspelih pogajanjih Washingtona s Teheranom dejal, da bo ameriška mornarica pomorsko blokirala Hormuško ožino, ki jo je Iran praktično zaprl po izraelsko-ameriških napadih 28. februarja. Ameriška vojska je pozneje pojasnila, da bo ob 16. uri po srednjeevropskem času začela izvajati blokado iranskih pristanišč.

Kitajska je medtem pozvala k neovirani plovbi skozi Hormuško ožino. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je danes na novinarski konferenci ožino opisal kot "pomembno mednarodno trgovsko pot za blago in energijo" in dodal, da je "ohranjanje njene varnosti, stabilnosti in neovirane plovbe v skupnem interesu mednarodne skupnosti".

"Pogajanja z Iranom bi morala teči, uporabiti bi bilo treba metode prepričevanja in ožina bi morala biti odprta čim prej," pa je za turško tiskovno agencijo Anadolu dejal turški minister za zunanje zadeve Hakan Fidan, povzema AFP.

11.57 Starmer: Združeno kraljestvo ne bo podprlo blokade Hormuške ožine

Britanski premier Keir Starmer je dejal, da se Združeno kraljestvo ne glede na pritisk ne bo pustilo vpletati v vojno z Iranom ali biti vključeno v blokado Hormuške ožine.

"Ne podpiramo blokade," je Starmer povedal za BBC in dodal, da je ključnega pomena ponovno odpreti ožino. "Po mojem mnenju je ključnega pomena, da odpremo ožino in to storimo v celoti. V to smo v zadnjih nekaj dneh vložili vsa svoja prizadevanja in to bomo počeli še naprej," je dejal Starmer.

10.20 Iranska mornarica: Trumpove grožnje so zelo smešne in absurdne

Šahram Irani Foto: Guliverimage Poveljnik iranske mornarice je komentiral grožnjo Donalda Trumpa, da bo blokiral ladje, ki vstopajo v iranska pristanišča ali izstopajo iz njih, je poročala iranska državna televizija Press TV.

Šahram Irani je prek državnih medijev podal izjavo, v kateri je dejal, da mornarica "spremlja in nadzoruje vse poteze agresivne ameriške vojske v regiji".

"Grožnje ameriškega predsednika po ponižujočem porazu njegove vojske v tretji vsiljeni vojni, vključno s pomorsko blokado Irana, so zelo smešne in absurdne," je dodal.

7.02 Promet v Hormuški ožini ponovno ustavljen

Promet skozi Hormuško ožino, ki je že tako potekal z zmanjšano hitrostjo, se je ustavil, poročajo tuji mediji. Nekatere ladje so se obrnile nazaj, potem ko je ameriški predsednik napovedal načrte za blokado.

"V soboto se je število tankerjev, ki so pluli skozi ožino, nekoliko povečalo, saj so ladijske družbe poskušale izkoristiti krhko premirje, da bi nekatere svoje ladje spravile iz Perzijskega zaliva," so sporočili.

"Toda potem ko je Trump napovedal pomorsko blokado, se zdi, da se je ves promet ustavil, saj sta se vsaj dve ladji na poti iz ožine od takrat obrnili nazaj."

6.59 Trump o pogajanjih z Iranom: Vseeno mi je, ali se vrnejo ali ne

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da mu je vseeno, ali se Iran vrne k pogajanjem z ZDA, potem ko ta pretekli konec tedna niso prinesla dogovora, ameriška vojska pa je nato naznanila blokado iranskih pristanišč. Po besedah iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija sta bili sicer strani zelo blizu dogovora.

6.23 Ameriška vojska začenja blokado vseh ladij, ki plujejo v Iran in iz njega 

"Blokada se bo nepristransko izvajala proti plovilom vseh držav, ki vstopajo v iranska pristanišča in obalna območja ali izstopajo iz njih, vključno z vsemi iranskimi pristanišči v Perzijskem in Omanskem zalivu. Sile CENTCOM ne bodo ovirale svobodne plovbe plovil, ki prečkajo Hormuško ožino na poti v neiranska pristanišča in iz njih," je CENTCOM sporočil v izjavi, objavljeni na družbenih omrežjih, potem ko je predsednik Donald Trump dejal, da bo ameriška mornarica začela blokado Hormuške ožine.

CENTCOM je dodal, da bodo komercialnim pomorščakom pred blokado posredovane dodatne informacije z uradnim obvestilom.

"Vsem pomorščakom svetujemo, da med plovbo v Omanskem zalivu in pri približevanju Hormuški ožini spremljajo obvestilo za pomorščake ter se obrnejo na ameriške pomorske sile na ladijskem komunikacijskem kanalu 16," so sporočili.

Novice Iran: Ob vsakršni napačni potezi se bo "sovražnik ujel v smrtonosni vrtinec v ožini"

Novice Trump med mirovnimi pogovori užival v borbah. Nato so mu povedali, kaj se je zgodilo. #video

Novice Srečanje pogajalcev ZDA in Irana poteka "iz oči v oči", oglasil se je Trump

Novice Vojna z Iranom trese Avstrijo: prihaja nov udarec za cene