Petek, 21. 7. 2023, 22.11
9 mesecev, 2 tedna
Kdo bo vladal tej pomembni evropski državi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,01
Vodja socialistov Pedro Sanchez (levo) in vodja konservativcev Alberto Nunez Feijóo na predvolilnem soočenju. Eden od njiju bo verjetno po španskih predčasnih volitvah postal španski premier.
Španski volivci bodo v nedeljo na predčasnih parlamentarnih volitvah odločali, kdo jim bo vladal v prihodnjih letih. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago opozicijske Ljudske stranke, vladajoči socialisti pa naj bi zasedli drugo mesto. Tretje mesto se morda nasmiha nacionalistični stranki Vox.
Zadnjič so Španci odšli na volišča novembra 2019. Takrat je zmagala socialistična stranka (PSOE) Pedra Sancheza. Ta stranka je bila zmagovalka tudi predčasnih volitev aprila istega leta. Predčasne volitve so sicer že stalnica zadnjih let. Po letu 2015 je imela pirenejska država kar tri predčasne volitve oziroma štiri, če štejemo tudi nedeljske volitve.
Premier Sanchez se je odločil za predčasne volitve
Od junija 2018 je na čelu španske vlade Sanchez. Ta se je za nove predčasne volitve odločil maja letos, potem ko so njegovi socialisti doživeli hud poraz na občinskih in regionalnih volitvah. Sanchez je razpis predčasnih volitev pospremil s pozivom volivcem, naj se zoperstavijo desnici in skrajni desnici. Pri prvih je mišljena Ljudska stranka, pri drugih pa stranka Vox.
Za številne je zlasti skrb vzbujajoč vzpon stranke Vox. Ta je bila ustanovljena leta 2013, že od septembra 2014 pa jo vodi Santiago Abascal. Ta je bil pred tem dolga leta član Ljudske stranke in je bil tudi njen poslanec v baskovskem parlamentu.
Vzpon stranke Vox
Vox je stranka, ki nasprotuje priseljevanju (še zlasti nezakonitemu), islamu ter zagovarja ponovno centralizacijo Španije in odpravo avtonomij. Vox tudi napoveduje prepoved strank, ki zagovarjajo osamosvojitev od Španije – v prvi vrsti gre seveda za stranke, ki zagovarjajo baskovsko in katalonsko neodvisnost. Po drugi strani pa bi radi razširili špansko suverenost nad Gibraltarjem.
Predsednik Voxa Santiago Abascal je bil nekdaj član Ljudske stranke.
Prav dogajanje v Kataloniji (oktobra 2017 je bil tam od Madrida nepriznani referendum za neodvisnost) je bil največji veter v Voxova jadra. Zaradi svojega ostrega nasprotovanja katalonski neodvisnosti je dobil podporo številnih desnih volivcev. Če je Vox na volitvah leta 2015 in 2016 obstal pred vrati parlamenta, se mu je na predčasnih volitvah aprila 2019 uspelo prebiti na poslanske klopi.
Vox na oblasti v treh španskih regijah
Od leta 2020 naprej se stranka krepi tudi na regionalni ravni. Prebila se je že v vse regionalne parlamente (ni jih samo v galicijskem). V treh regijah, Valencia, Extramadura ter Kastilja in Leon, so skupaj z Ljudsko stranko že del regionalne oblasti. Ob začetku izbruha pandemije covid-19 na Kitajskem je Vox najprej zahteval prepoved vstopa Kitajcev in zaprtje meja, pozneje pa je glasove nabiral z nasprotovanjem vladnim zajezitvenim ukrepom.
Javnomnenjske ankete
Po javnomnenjskih anketah, ki so bile objavljene julija letos, bo največ glasov dobila desnosredinska Ljudska stranka (od 32 do 36 odstotkov), ki jo vodi Alberto Nuñez Feijoo. Sledi Sanchezova PSOE (od 27,5 do 28,8 odstotka). Anketarji so Voxu namerili od 11,2 do 14,3 odstotka.
Zelo tesno skupaj s španskimi socialisti je na javnomnenjskih lestvicah levo usmerjeno gibanje Sumar, ki ga vodi podpredsednica španske vlade Yolanda Diaz: od 12,5 do 14,4 odstotka. Boj za tretje mesto med Voxom in Sumarom bo torej zelo tesen. Gibanje Sumar je nastalo z združevanjem več strank: Podemos, Mas Pais, španski komunisti …
Podpredsednica španske vlade Yolanda Diaz je voditeljica gibanja Sumar, ki se bo z Voxom borila za tretje mesto.
V parlament bosta prišli tudi dve katalonski stranki, ki se zavzemata za neodvisnost, Republikanska levica Katalonije (ECR) in stranka Skupaj za Katalonijo (Junts). Preboj pa bo verjetno uspel še kakšni manjši stranki.
Za večino je potrebnih vsaj 176 sedežev v kongresu
Španski parlament šteje 616 sedežev, od tega 350 v spodnjem domu oziroma kongresu in 266 v senatu. Na nedeljskih volitvah bodo volivci (v Španiji jih je nekaj manj kot 37,5 milijona) odločali o vseh sedežih v kongresu in 206 sedežih v senatu. Za večino je potrebnih vsaj 176 sedežev v kongresu.
Sanchez je do zdaj vladal z manjšinsko vlado skupaj s stranko Podemos. Manjšinsko vlado so v parlamentu podpirali še katalonski ECR ter dve baskovski stranki in nekaj neodvisnih poslancev.
