Težave za zvezo Nato? Španija se upira povišanju obrambnih izdatkov.

"Za Španijo je zaveza k povišanju izdatkov na pet odstotkov nerazumna in kontraproduktivna; to bi Španijo oddaljilo od optimalne porabe in zavrlo prizadevanja EU za krepitev varnostnega in obrambnega ekosistema," je Sanchez zapisal v pismu Rutteju, v katerega je španski časnik El Pais dobil vpogled.

Novice Svarilo iz Nemčije: Pojma nimate, kaj v resnici naklepa Rusija

Iz Španije zagotovila, da veta na odločitve ne bo

Španska obrambna ministrica Margarita Robles je pred tem ob robu zasedanja ministrov Nata v začetku meseca dejala, da si Španija "ne more postaviti tovrstnega cilja v odstotkih". Je pa zagotovila, da njena država na vrhu v Haagu ne bo vložila veta na nobeno odločitev in bo nastopila kot "konstruktivna zaveznica".

Španija je lani za obrambo porabila približno 1,3 odstotka BDP, kar jo uvršča med članice Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež.

80 milijard evrov več na leto

Za Španijo bi povišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov pomenilo približno 80 milijard evrov več na letni ravni. To je skoraj polovica celotnega zneska, ki ga država letno nameni za pokojnine. Španija ima hkrati tudi eno najvišjih stopenj javnega dolga v EU, ki že sedaj znaša 103,5 odstotka BDP.

Pedro Sanchez: "Za Španijo je zaveza k povišanju izdatkov na pet odstotkov nerazumna in kontraproduktivna; to bi Španijo oddaljilo od optimalne porabe in zavrlo prizadevanja EU za krepitev varnostnega in obrambnega ekosistema." Foto: Reuters

Premier Sanchez iz vrst socialistov (PSOE) tako lovi občutljivo ravnovesje, saj želi hkrati zadovoljiti zaveznike v Natu in koalicijske partnerje na levici, ki ostro nasprotujejo dodatni porabi proračunskih sredstev za vojsko in orožje.

Težave ima tudi zaradi korupcijskih afer in preiskav, ki so nedavno okrepile pravni in politični pritisk na njegovo stranko in vlado.

Novice Opozorilo iz Nemčije: Motili smo se o Putinovi vojni. V ozadju je nekaj večjega.

Morda nekoč, ne pa še zdaj

V Madridu sicer ne zanikajo možnosti, da bi Evropa v luči naraščajoče ruske grožnje nekega dne dosegla cilj zvišanja obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, vendar se jim zdi prezgodaj, da bi si že sedaj postavili tako konkreten cilj, navaja El Pais.

Po navedbah španskega časnika je med članicami EU še nekaj držav, ki nasprotujejo tako nenadnemu preskoku iz sedanjega cilja porabe, ki znaša dva odstotka BDP. Med njimi naj bi bile zlasti nekatere sredozemske države, ki jih bolj kot ruske grožnje in vojna v Ukrajini skrbijo migracije in drugi izzivi.

Novice Je to velika šibka točka Evrope, ki jo bo Putin neusmiljeno izkoristil?

Na srečanju voditeljev članic zveze Nato, ki bo v torek in sredo v Haagu, je sicer po navedbah Rutteja pričakovati zgodovinski dogovor o zvišanju obrambnih izdatkov, odprto pa ostaja še ključno vprašanje glede časovnice tega zvišanja. Generalni sekretar v skladu z pozivi ZDA k zvišanju izdatkov predlaga, da bi članice Nata do leta 2032 izdatke za naložbe neposredno v obrambo zvišale na 3,5 odstotka BDP, še 1,5 odstotka BDP pa bi namenile za naložbe, povezane z obrambo.