Nedelja, 27. 4. 2025, 18.26
5 ur, 10 minut
Kandidat, ki bi lahko nasledil papeža Frančiška: pravijo mu Donald Trump Katoliške cerkve

Nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller, nekdanji prefekt kongregacije za nauk vere, velja za enega izmed najvidnejših predstavnikov konservativnega krila Katoliške cerkve.
Nemški kardinal Gerhard Ludwig Müller velja za enega izmed najresnejših naslednikov papeža Frančiška. Znan je po svojih konservativnih stališčih in naklonjenosti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Večkrat je tudi javno izrazil nestrinjanje s stališči pokojnega papeža Frančiška.
Poročilo kardinalskega zbora po poročanju nemškega spletnega medija HNA 77-letnega kardinala Gerharda Ludwiga Müllerja uvršča med 22 kandidatov z največjimi možnostmi za izvolitev za papeža.
Müller je nekdanji prefekt kongregacije za nauk vere, ki pa mu papež Frančišek mandata leta 2017 ni podaljšal. V Vatikanu razlogov niso nikoli pojasnili, mediji pa so poročali, da se Müller glede številnih tem ni strinjal s papežem. "Med papežem in mano ni bilo nesoglasij," je takrat Müller sicer povedal za nemški časnik Allgemeine Zeitung.
Eden najvplivnejših kardinalov v Vatikanu je med drugim nasprotoval Frančiškovemu popuščanju ljudem, ki so se po ločitvi znova poročili in so želeli prejeti obhajilo. Papež je namreč dejal, da lahko tudi nekateri od teh ljudi prejmejo obhajilo. Müller je poleg tega skupaj s še štirimi konservativnimi kardinali zahteval tudi pojasnitev "dvomov" glede smernic o družini. Ob tem je dejal, da imajo kardinali pravico, da smernice postavijo pod vprašaj. Že pred tem pa je poudaril, da je zakon "zakrament in ni sile na Zemlji ali v nebesih (...), ki bi lahko to spremenila". Kot je dejal, te moči nimata "ne angel ne papež".
Nasprotoval ustanovitvi sodišča za škofe
Kongregacija je bila pod njegovim vodstvom tudi tarča kritik, da nasprotuje ustanovitvi posebnega sodišča za škofe, ki so prikrivali spolne zlorabe. Müller je v javnem pismu zapisal, da gre za "projekt", za katerega vatikanske službe menijo, da bi šlo za podvajanje že obstoječih pobud na tem področju.
Müller je v zadnjih tednih postal ena izmed osrednjih osebnosti v razpravah o prihodnjem voditelju Katoliške cerkve. Kot izrazit predstavnik konservativnega krila Cerkve je znan po svojih ostrih kritikah reform papeža Frančiška in po tesnih povezavah z ameriškim konservativnim gibanjem.
Sam se sicer ne označuje za konservativca, temveč le kot "katolika", v cerkvenih krogih pa velja za izjemno zvestega Katoliški cerkvi. Nedvoumno zavrača ženske kot duhovnice ali diakone, odločno zagovarja duhovniški celibat in je večkrat kritiziral blagoslove istospolnih parov, češ da gre za "bogokletstvo".
"Bolje dober protestant kot slab katoličan"
Müller je znan tudi po izjavi za italijanski časnik Corriere della Sera, v kateri je pohvalil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. "Osebno imam raje Donalda Trumpa kot Joeja Bidna," je dejal in se odzval na namig, da republikanec, za razliko od svojega predhodnika, ni katoličan: "Bolje dober protestant kot slab katoličan ..."
Müller je eden redkih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so javno izrazili podporo Trumpu. Meni, da Trump zagovarja naravni zakon in katoliške vrednote, ter trdi, da mnogi njegovi kolegi osebno podpirajo Trumpa, vendar se bojijo to javno priznati.
Leta 2019, preden je Trump izgubil na volitvah za drugi zaporedni predsedniški mandat, je za nemški radio Bayerischer Rundfunk citiral katoliško plemkinjo in podjetnico Glorio von Thurn und Taxis, ki je dejala: "Kardinal Müller je Donald Trump Katoliške cerkve."
Kardinali se bodo jutri zbrali na kongregaciji in morda že določili datum začetka konklava, na katerem bodo volili Frančiškovega naslednika. Konklave naj bi se začel med 5. in 10. majem, novega poglavarja Cerkve bodo izbirali kardinali, ki so mlajši od 80 let.
Poleg kardinala Müllerja sta med nemškimi kardinali z glasovalno pravico tudi njegova rojaka Reinhard Marx, nadškof Münchna in Freisinga, in Rainer Maria Woelki, nadškof Kölna. Marx ima pomembno vlogo kot koordinator vatikanskega ekonomskega koncila skupaj s komornikom, kardinalom Kevinom Farrellom.
Müller se je rodil leta 1947 v Finthnu pri Mainzu v Nemčiji. Po študiju filozofije in teologije v Mainzu, Münchnu in Freiburgu je leta 1977 doktoriral, leto kasneje pa bil posvečen v duhovnika. Leta 2002 je postal škof v Regensburgu, leta 2012 pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za prefekta kongregacije za nauk vere, kjer je ostal do leta 2017. Papež Frančišek ga je leta 2014 imenoval za kardinala, vendar mu, kot že omenjeno, leta 2017 ni podaljšal mandata, kar je bilo razumljeno kot posledica njunih teoloških nesoglasij.