SiolNET. Novice Svet
1,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako je padel eden od največjih simbolov hladne vojne #foto #video

1,59

termometer

Na današnji dan je v Berlinu pred 30 leti padel eden izmed največjih simbolov hladne vojne. Berlinski zid, ki je največje nemško mesto fizično in ideološko ločeval več kot 28 let, je padel v samo eni noči. Gre za prelomen dogodek v sodobni človeški zgodovini, ki je naznanil družbene spremembe, te so se med drugim končale s padcem komunizma v vzhodni Evropi in združitvijo Nemčij.

Berlinski zid Novice Po padcu berlinskega zidu: razlike med vzhodom in zahodom ostajajo #video

Leta 1949 sta na tleh nekdanje nacistične Nemčije nastali dve novi državi. Zvezna republika Nemčija je bila demokratična in kapitalistična, Nemška demokratična republika pa komunistična in socialistična. Ker življenjske razmere in nov družbeni red v Vzhodni Nemčiji marsikomu niso ustrezali, se je vedno več prebivalcev odločalo za emigracijo v Zahodno Nemčijo.

Prebivalci Zahodnega Berlina so 8. novembra 1989 na nadzorni točki Charlie pozdravili someščane iz Vzhodnega Berlina. Prebivalci Zahodnega Berlina so 8. novembra 1989 na nadzorni točki Charlie pozdravili someščane iz Vzhodnega Berlina. Foto: Reuters

Od leta 1945 do leta 1961 je v Zahodno Nemčijo pribežalo okoli 3,5 milijona ljudi iz Vzhodne Nemčije, kar je bilo okoli 20 odstotkov prebivalstva Nemške demokratične republike. Za mlado komunistično državo je to pomenilo veliko težavo, saj ni izgubljala samo delovne sile, ampak tudi visoko izobražene ljudi. Oblasti v Vzhodni Nemčiji so se zato odločile, da bodo migracije omejile s fizičnimi preprekami.

Državljani Vzhodnega Berlina so takole preplezali zid pri Brandenburških vratih. Državljani Vzhodnega Berlina so takole preplezali zid pri Brandenburških vratih. Foto: Reuters

Trinajstega avgusta 1961 so vojaki in delavci zabarikadirali ceste ter okna in vrata zgradb, ki so stale ob meji. S 156 kilometri bodeče žice so ogradili vse tri zahodne cone Berlina, s še 43 kilometri pa so zavarovali mejo med zahodnimi conami in sovjetsko cono, ki je največje nemško mesto na koncu razdelila na vzhodni in zahodni del.

Prebivalci Zahodnega in Vzhodnega Berlina stojijo na Berlinskem zidu pri Brandenburških vratih. Prebivalci Zahodnega in Vzhodnega Berlina stojijo na Berlinskem zidu pri Brandenburških vratih. Foto: Reuters

Prve zidane razmejitve Berlinskega zidu so začele nastajati 15. avgusta. Gradnjo so nadzorovale posebne vojaške enote, ki so dobile ukaz, naj ustrelijo vsakogar, ki bo poskušal prebegniti na zahodno stran. Na vzhodni strani meje je nastala tudi tako imenovana tamponska cona, ki je bila prepredena železnimi ograjami, zidovi in minskimi polji. Vzhodni Nemci so nato le še stežka bežali na zahod, Zahodni Berlin pa je postal izolirana enklava. Zid so v naslednjih letih stalno nadgrajevali.

Čeprav je zid med državama uspešno zajezil emigracijo, so prebivalci Vzhodne Nemčije vseeno večkrat poskušali prečkati mejo in prebegniti na drugo stran. Čeprav je zid med državama uspešno zajezil emigracijo, so prebivalci Vzhodne Nemčije vseeno večkrat poskušali prečkati mejo in prebegniti na drugo stran. Foto: Reuters

Čeprav je zid med državama zajezil emigracijo, so Vzhodni Nemci vseeno večkrat poskušali preiti mejo in prebegniti na drugo stran zidu. Bilo je nekaj uspešnih poskusov, ki so lahko bili zelo preprosti ali pa zelo težki. Nekateri so v začetnih fazah gradnje zidu preprosto vrgli vrv na drugo stran in preplezali ogrado. Drugi so se zaletavali v zid s tovornjaki in nato poskušali zbežati skozi razpoke.

Izvirni predor, ki je na ulici Brunnenstrasse povezoval Zahodni in Vzhodni Berlin, so agenti vzhodnonemške tajne službe Stasi odkrili februarja 1971. Izvirni predor, ki je na ulici Brunnenstrasse povezoval Zahodni in Vzhodni Berlin, so agenti vzhodnonemške tajne službe Stasi odkrili februarja 1971. Foto: Reuters

Nekateri so poskušali pobegniti tudi s samomorilskimi poskusi, kot je bil skok z okenskih polic zgornjih nadstropij še nezazidanih stavb ob meji. A zid je postajal vedno bolj utrjen, poskusi pobegov pa čedalje bolj nevarni in zapleteni. Nekateri so kopali tunele iz kletnih prostorov vzhodne strani na zahodno stran. Ena izmed družin je sešila toplotni balon iz odpadkov tekstila in pobegnila v Zahodno Nemčijo.

Protestnik poskuša uničiti Berlinski zid. Dogajanje opazujejo pripadniki vzhodnonemške obmejne vojske. Protestnik poskuša uničiti Berlinski zid. Dogajanje opazujejo pripadniki vzhodnonemške obmejne vojske. Foto: Reuters

Vsi poskusi pobegov se niso končali srečno. Oseb, ki so umrle med poskusom pobega na Zahod, naj bi bilo med 100 in 200. Eden izmed ponesrečenih pobegov je bil 17. avgusta 1962, ko sta dva 18-letnika stekla k zidu z namenom, da ga preplezata. Prvemu je uspelo splezati na zid, medtem ko drugemu, ime mu je bilo Peter Fechter, to ni uspelo. Ko se je spet poskušal povzpeti nanj, so stražarji začeli streljati nanj, ga ranili, nato pa pustili, da je umrl. Fechter je bil 50. smrtna žrtev zidu.

Odstranjevanje kamnitih plošč Berlinskega zidu na trgu Potsdamer Platz 12. novembra 1989. Odstranjevanje kamnitih plošč Berlinskega zidu na trgu Potsdamer Platz 12. novembra 1989. Foto: Reuters

Povod za padec Berlinskega zidu so bili množična zborovanja in protesti Vzhodnih Nemcev, zahteve po svobodi potovanj, množični pobegi z vzhoda na zahod, deloma tudi prek veleposlaništev v nekaterih evropskih prestolnicah, na primer v Pragi, deloma pa tudi prek madžarsko-avstrijske meje. Število beguncev na Zahod je strmo naraščalo.

Povod za padec Berlinskega zidu so bili množična zborovanja in protesti Vzhodnih Nemcev, zahteve po svobodi potovanj, množični pobegi z Vzhoda na Zahod. Povod za padec Berlinskega zidu so bili množična zborovanja in protesti Vzhodnih Nemcev, zahteve po svobodi potovanj, množični pobegi z Vzhoda na Zahod. Foto: Reuters

Sprožilec za padec zidu je bila novinarska konferenca, na kateri je predstavnik vzhodnonemške komunistične partije Günter Schabowski govoril o novih pravilih potovanj prek nadzornih točk med Vzhodno in Zahodno Nemčijo ter med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. Na novinarsko vprašanje, kdaj bodo spremembe stopile v veljavo, je Schabowski odgovoril, da nemudoma. Ker je konferenco prenašala televizija, je njegov govor spremljalo veliko ljudi.

Prebivalci Berlina na Berlinskem zidu 10. novembra 1989 Prebivalci Berlina na Berlinskem zidu 10. novembra 1989 Foto: Reuters

Po novici, da se bodo meje odprle, je več tisoč prebivalcev Vzhodnega Berlina odšlo k mejnim prehodom. Vzhodnonemška vojska o odprtju meje sploh še ni bila obveščena. Brez posebnega ukaza ali navodila so pod pritiskom množice po 11. uri odprli večino prehodov med mestoma. Na zidu, ki je več kot 28 let ločeval mesto in dve državi, so drug ob drugem stali prebivalci Zahodnega in Vzhodnega Berlina. Padec Berlinskega zidu je naznanil velike družbene spremembe v Evropi, med drugim tudi padec komunizma in socializma v vzhodni Evropi.

Steinmeier pozval ZDA k spoštovanju, ne egoizmu

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je na današnji osrednji slovesnosti ob obletnici padca Berlinskega zidu pozval ZDA k spoštovanju namesto egoizma. Poudaril je ključno vlogo, ki so jo odigrale ZDA pri zrušenju zidu, obenem pa pozval Washington, naj bo "spoštljiv partner" in naj zavrne nacionalizem.

Nemški predsednik se še vedno spominja vzklika "porušite ta zid", ki ga je takratni ameriški predsednik Ronald Reagan izrekel pri berlinskih Brandenburških vratih. Prav tam so danes pripravili osrednjo slovesnost ob 30. obletnici padca zidu.

"Ta Amerika kot partnerka v medsebojnem spoštovanju, kot partnerka za demokracijo in svobodo, proti nacionalnemu egoizmu - to si želim tudi v prihodnosti," je dejal Steinmeier v govoru na kraju, kjer je nekoč stal Reagan. Gre za jasno sporočilo proti Trumpovi politiki "najprej Amerika".

Predsednik ZDA Donald Trump je danes sicer ob obletnici čestital Nemcem za "strahovite napore, ki so jih naredili pri ponovnem združevanju države in obnovi nekdanje Vzhodne Nemčije".

STA

Merklova ob obletnici pozvala Evropo k obrambi demokracije in svobode

Evropa "se mora zavzeti za demokracijo in svobodo, za človekove pravice in strpnost", je na današnji slovesnosti izpostavila kanclerka Angela Merkel. Te vrednote je po njenih besedah "treba vedno živeti in vedno znova braniti".

"Noben zid, ki izključuje ljudi in omejuje svobodo, ni tako visok ali tako širok, da ga ne bi bilo mogoče predreti," je dejala Merklova na današnji slovesnosti na berlinski ulici Bernauer, ki jo je leta 1961 čez noč na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje.

Zbrane je pozvala, naj se uprejo sovraštvu, rasizmu in antisemitizmu. Po njenih besedah je Berlinski zid opomin, da človekove pravice niso samoumevne. STA

Komentarji

10

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • sanfrancisco / 09.11.2019. ob 13:57 +3 0

    Zid sredi Berlina so podrli. Zidovi v glavah pa so ostali. Pol leta po padcu zidu sem v Švici prvič srečal Osije, ki so jih zaposlili v naši firmi. Tako drugačni od vseh ostalih, da smo jih le nemo gledali. Niso dolgo zdržali pri nas. Prehud tempo, organiziranost in odgovornost so bili za njih nekaj povsem tujega. Takrat sem prvič podvomil, da bo Vzhodna Nemčija še kdaj dosegla Zahodno. Kot, da bi komunizem spremenil DNK ljudi.

    +3 0
  • triestino / 09.11.2019. ob 09:29 +6 - 3

    Padel je simbol komunisticnega terorja!

    +6 - 3
  • Nikoniko1 / 09.11.2019. ob 09:00 +7 - 4

    Luka Mlakar, Berlinski zid ni padel, zrušili so ga ljudje željni demokracije. Tako vam bomo tudi v Sloveniji prej ali slej zrušili miselni zid, da so bili Slovenski komunisti drugačni od drugih. Popolnoma isti so bili, kradli so, ubijali, lagali, drugače misleče zapirali.... In taki so tudi današnji njihovi nasledniki trnutno vladajaoči. Sam ne vidim razlike.

    +7 - 4
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin