Ponedeljek, 2. 3. 2026, 12.12
3 tedne, 3 dni
Kako bo konflikt na Bližnjem vzhodu vplival na cene energije v Sloveniji? Strokovnjak odgovarja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,27
"Gospodarske posledice so za zdaj negativne, to lahko rečemo zelo jasno. Ključen vpliv je na energetske trge in potem na cene energije, konkretneje na utekočinjeni zemeljski plin. Regija je eden od glavnih izvoznikov te energije v svet," poudarja član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar, ki dodaja, da bo ključna spremenljivka pri cenah energije to, koliko časa bo dobava energije iz te regije motena.
Na Bližnjem vzhodu je stopnjevanje konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom predvsem zaradi zaprtja ladijskega prometa skozi Hormuško ožino povzročilo motnje v dobavi energentov, tudi delniški trgi so zdrsnili v rdeče številke. A strokovnjak za energetske in delniške trge odgovarja, da bo za Slovenijo v prihodnje težavna predvsem dobava plina, posledice konflikta pa se že jasno kažejo na evropski borzi. "Gospodarske posledice so za zdaj negativne, to lahko rečemo zelo jasno. Ključen vpliv je na energetske trge in potem na cene energije, konkretneje na utekočinjeni zemeljski plin. Regija je eden od glavnih izvoznikov te energije v svet," nam je povedal član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar, ki ob tem poudarja, da bo ključna spremenljivka čas – kako dolgo bo motena dobava energije iz te regije v preostali svet. Dlje ko bo konflikt trajal, hujše bodo posledice, saj se bodo visoke cene energentov prelile še na druge izdelke in storitve.
"Gospodarske posledice so za zdaj negativne, to lahko rečemo zelo jasno. Ključen vpliv je na energetske trge in potem na cene energije, konkretneje na utekočinjeni zemeljski plin. Regija je eden od glavnih izvoznikov te energije v svet," je za Siol.net povedal Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, in dodal, da se skozi Hormuško ožino, v kateri je ladijski promet zaradi vojnega konflikta obstal, steka okoli dvajset odstotkov oziroma ena petina svetovnega izvoza.
"Nismo še niti blizu energijskim šokom ob začetku vojne v Ukrajini"
"To ima že danes jasne posledice na ceno plina na evropski borzi, tudi na ceno nafte ter ceno in prihodnjo dobavo elektrike. Vse te tri energetske kategorije so se podražile, še najmanj izmed njih nafta, a kljub temu je cena nafte poskočila s 70 na 80 dolarjev za brent (sod severnomorske nafte, op. p.). To je precejšen skok. A če vse skupaj postavimo v relativno perspektivo, nismo še niti blizu tistim pravim energetskim šokom iz leta 2022, ki je nastal zaradi vojnega spopada med Rusijo in Ukrajino in zaradi katerega je bila na energetskem trgu dramatična sprememba: takrat smo bili na 120 dolarjih za brent, čez tristo evrih za en megavat plina in čez 800 evrih za megavat elektrike," poudarja strokovnjak.
Hormuška ožina
"Za zdaj se predvideva kratka in močna prekinitev dobav plina"
Sogovornik dodaja, da smo danes vseeno na od 70 do 80 dolarjih za brent, nekje med 30 in 40 evri za megavat plina, dobava elektrike za leto 2027 pa se je malenkost podražila. "Za zdaj predvidevamo kratko in močno prekinitev dobave plina, manjši vpliv na naftni trg in manjši vpliv čez čas na energetske trge. Rekel bi, da večina trga pričakuje, da se bo zadeva razpletla v prihodnjih mesecih in da bo potem vse potekalo dokaj normalno. Seveda pa nihče nima kristalne krogle in ne ve, kako se bo konflikt oz. spopad razpletel. Zato bo ključna spremenljivka, koliko časa bo motena dobava energije iz te regije v preostali svet. Dlje ko bo to trajalo, večje oz. hujše bodo posledice in višja bo cena za energijo. Glavni fokus pa je na plinu, saj sta ta regija in Katar zelo pomembna za svetovni trg utekočinjenega plina," je jasen član uprave Pokojninska družba A.
Cene goriva na bencinskih črpalkah bodo višje
Naš sogovornik pove, da bo cena nafte zaradi vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu, ki so v današnjem azijskem trgovanju že poskočile za več kot šest odstotkov, dražja tudi pri nas. "Zelo preprosto rečeno: kurilno olje, bencin in dizel na bencinskih črpalkah bodo ustrezno dražji. Je pa res, da ne za šest, sedem ali pa dvanajst odstotkov kot nafta brent, ampak za bistveno manj. Cena nafte namreč predstavlja manjši del končne cene litra bencina na bencinski črpalki, zato se lahko učinek malce razvodeni in s trošarinami tudi ublaži, če se država odloči za znižanje davkov ali trošarin," pove Hribar.
V splošnem se energija v teh dneh draži: vse od vode in plina do nafte. "Kar pa zadeva širše vplive, je na katarskih trgih prisotna nekakšna streznitev. Evropske delnice so danes trenutno v minusu za malo manj kot dva odstotka," poudarja strokovnjak. Ta dodaja, da vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu ni "tako velik, kot je videti, če vzamemo telefon in pogledamo družbena omrežja".
"Za zdaj predvidevamo kratko in močno prekinitev dobave plina, manjši vpliv na naftni trg in manjši vpliv čez čas na energetske trge. Rekel bi, da večina trga pričakuje, da se bo zadeva razpletla v prihodnjih mesecih in da bo potem vse potekalo dokaj normalno," poudarja Hribar.
Zakaj konflikt v Iranu na našo dobavo energije ne vpliva tako zelo?
"Iran je dokaj izolirano in omejeno gospodarstvo, ki nima močnih vezi s slovenskim gospodarstvom ali vzhodnoevropskim in zahodnim, saj je bila država dolgo pod ekonomskimi sankcijami," pove Hribar. Kot še poudarja, bo imel ta konflikt prek cen energije ključen vzvod, kje se bo to najbolj poznalo v naših krajih. "Z vidika zahodnega sveta, Slovenije in Slovencev ter naših vlagateljev bi si seveda želeli, da se ta konflikt čim prej konča, zato da se iz regije nadaljuje nemotena dobava energije. To bi bil pozitiven scenarij, saj je, dlje ko se to vleče, vse slabše," je prepričan sogovornik.
Protestniki v Iranu po smrti iranskega vrhovnega vodje ajatole Alija Hameneja, ki je umrl po ameriško-izraelskem napadu
Bi se lahko zgodilo, da bi nafte na našem območju primanjkovalo?
"Ne," je jasen Hribar. "Nafta je globalna dobrina, dobavljajo jo številne države. OPEC plus je že včeraj napovedal povečano količino načrpane nafte. Torej obstaja možnost, da drugi nadomestijo vrzel. Mislim, da lahko pri nafti pričakujemo njeno podražitev in racionalizacijo, zagotovo pa ne redukcije, kot smo jo poznali nekoč," dodaja.
"Glede nafte zato ne pričakujem kakšnih hudih šokov, če konflikt ne bo trajal dolgo. Hujši šok bo pri plinu. Evropa je ključnega nadomestnega dobavitelja ruskega plina našla ravno na Bližnjem vzhodu, v Katarju, če pa tega ni, je to negativno za evropsko energetsko politiko. To je bila v resnici rešilna bilka," še poudarja sogovornik, ki tudi sam upa, da se razmere čim prej umirijo in se cene energije vrnejo na ustaljene tirnice.
"Iran je dokaj izolirano in omejeno gospodarstvo, ki nima močnih vezi s slovenskim gospodarstvom ali vzhodnoevropskim in zahodnim, saj je bila država dolgo pod ekonomskimi sankcijami," pove Hribar. Kot še poudarja, bo imel ta konflikt prek cen energije ključen vzvod, kje se bo to najbolj poznalo v naših krajih.
Ali bo zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu v težavah predvsem EU?
Kot poudarja Hribar, so vsi, ki uvažajo energijo iz te regije, zdaj na slabšem, saj morajo iskati nove ponudnike. "To pomeni, da se isto število kupcev drenja pri manjšem številu ponudnikov, kar samodejno pomeni višje cene in manjše količine energije, na globalnem trgu pa seveda dražje vire energije. Posledice gredo naprej po dobavni verigi in dosežejo praktično vsakogar na zemeljski obli. Energija, še posebej nafta, je globalna dobrina, lahko jo natočimo na tanker in peljemo kamorkoli na svetu. Gre za utečen posel, in če se to začne dražiti, je drago za vse," je jasen naš sogovornik.
Kako bodo trenutne razmere vplivale na delniške trge? "Za zdaj zmerno negativno, na delnicah je negativen odstotek in nekaj minusa na ameriških delnicah, kar je ob odprtju pričakovano. Torej ni bilo res hudih šokov, lahko rečemo, da je na delniških trgih prisoten zmeren pesimizem. Ker so številke zmerne, kapitalski trgi računajo na to, da se bo konflikt v doglednem času umiril – recimo mesecu, dveh ali treh – in da se bodo stvari vrnile v normalo, vsaj kar zadeva dobavo in cene energije," še pove sogovornik.
Hribar je prepričan, da se bodo, če se bodo razmere postopoma umirile, hitro umirili tudi delniški trgi in to ne bo ključen dejavnik za njihovo premikanje. V primeru razširitve konflikta na dodatne regije in države oz. njegove dolgotrajnosti pa bodo vplivi lahko zelo hitro negativni.
Preberite še:
