Petek, 18. 10. 2019, 16.42
5 let
Juncker o blokadi pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: Huda zgodovinska napaka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
2
Juncker je v odgovoru na vprašanje, ali je to začetek konca širitve, opozoril, da se bo morala unija soočiti z resno kritiko, če je to res konec širitve.
Blokada začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo je huda zgodovinska napada, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je zelo razočaran nad izidom razprave na vrhu EU. Ta je, da se bo EU k temu vprašanju vrnila do zagrebškega vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja.
Večina članic unije je podpirala začetek pogajanj z obema državama. Zeleno luč za Severno Makedonijo je po neuradnih informacijah blokirala le Francija, za Albanijo pa poleg nje še Nizozemska in Danska.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je "makedonskim in albanskim prijateljem" sporočil: "Prosim, ne obupajte. Razumem frustracijo, saj ste opravili svoje delo, mi pa nismo. Niti najmanj ne dvomim, da boste nekega dne polnopravni člani."
Tusk je sicer ocenil, da pri nezmožnosti unije, da sprejme odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano, ne gre za popoln polom, temveč za napako, da gre za kratko krizo, ne za konec širitve.
Juncker pa je v odgovoru na vprašanje, ali je to začetek konca širitve, opozoril, da se bo morala unija soočiti z resno kritiko, če je to res konec širitve. "Če želimo, da nas spoštujejo, moramo držati obljube," je poudaril.
"Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse, kar se je od nje zahtevalo, in še enkrat ponavljam, spremenila je tudi ime svoje države," je še spomnil Šarec.
Šarec: Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse
Slovenski premier Marjan Šarec je opozoril, da je priložnost zamujena in škoda narejena ter da je verodostojnost EU v tem delu sveta omajana. V bodoče bodo težave, ker te države ne bodo imele več zaupanja v unijo, in vprašanje je, ali jih bomo spravili na evropsko pot, je ocenil.
"Nismo držali obljube, zlasti do Severne Makedonije, ki je naredila vse, kar se je od nje zahtevalo, in še enkrat ponavljam, spremenila je tudi ime svoje države," je še spomnil Šarec. "Tam se lahko zgodijo nepredvidljive stvari," je opozoril.
Slovenija je po Šarčevih besedah jasno izrazila svoje stališče in skupaj z mnogimi opozorila na nepredvidljive posledice. "Govora je bilo tudi o zgodovinski napaki. To zagotovo ni dobra stvar. Bomo videli, kaj se bo dogajalo, a nismo ravno optimisti," je dejal premier, kritičen do stalnega prelaganja odločitev.
Na vprašanje, ali ni čas, da EU tem državam pove, da širitve, kot jo poznamo, ne bo več, je Šarec odgovoril, da se bo EU morala ukvarjati tudi s širitvijo, če bo hotela ostati kredibilna in skupnost, kamor si bodo drugi želeli priti.
Evropska komisija naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa
Po presenetljivo hitrem in pozitivnem razpletu glede brexita se je prvi dan vrha po burni in dolgi razpravi o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo končal klavrno, brez odločitve in sploh brez kakršnih koli sklepov.
Med razpravo je v četrtek zvečer zaokrožil osnutek sklepov, po katerem naj bi odločitev preložili na pomlad naslednje leto, in sicer naj bi jo sprejeli do vrha o Zahodnem Balkanu, ki je predviden maja v Zagrebu. Evropska komisija pa naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa.
Vendar pa po neuradnih navedbah velika večina članic, ki se je zavzemala za zeleno luč za obe državi, ni želela podpreti takšnih sklepov, saj je menila, da je bolje nič kot to.
Evropska komisija naj bi do januarja prihodnje leto predlagala reformo širitvenega procesa. Po neuradnih navedbah velika večina članic, ki se je zavzemala za zeleno luč za obe državi, ni želela podpreti takšnih sklepov, saj je menila, da je bolje nič kot to.
Voditelji se bodo k vprašanju širitve vrnili do majskega vrha EU
Informacije po koncu zasedanja so bile zelo skope, zato ni bilo jasno, kakšni so nadaljnji koraki in ali se bo razprava danes nadaljevala. Se je pa neuradno napovedovala možnost sprejetja postopkovnih sklepov, da se bodo voditelji k temu vprašanju vrnili na naslednjem vrhu.
Na koncu so voditelji danes sprejeli sklepe, da se bodo k vprašanju širitve vrnili do majskega vrha EU in Zahodnega Balkana v Zagrebu, kar mnogi tolmačijo kot zmago francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.
Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke, dobila je že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.
2