Sreda, 29. 5. 2019, 15.25
4 leta, 11 mesecev
Bruselj si želi začetka pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,31
1
V Bruslju menijo, da si je Severna Makedonija začetek pristopnih pogajanj zaslužila z zgodovinskim dogovorom z Grčijo.
Evropska komisija je danes spet priporočila začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Severna Makedonija si je to zaslužila z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja, poudarjajo na komisiji. A članice EU o tem odločajo s soglasjem, ki ga za zdaj ni na vidiku.
Da Bruselj spet priporoča začetek pristopnih pogajanj tako s Severno Makedonijo kot Albanijo, je prvi sporočil evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja v zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta v Bruslju. "Da bi ostala verodostojna, se mora EU držati svojih zavez," je poudaril Hahn.
Mogherinijeva: Širitveni proces je tudi sredstvo za celjenje vojnih ran
Enako je nato poudarila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini. EU se mora držati svojih zavez, saj gre za proces, ki temelji na rezultatih, te pa je treba prepoznati, sicer Unija tvega nazadovanje pri uresničevanju nujnih reform v regiji, je poudarila Mogherinijeva in dodala, da je širitveni proces tudi sredstvo za celjenje vojnih ran.
Širitveni proces je tudi sredstvo za celjenje vojnih ran, je v Bruslju poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Hahn je še poudaril, da začetek pogajanj sproži dolg in zahteven proces. V primeru najmlajše članice Hrvaške je ta trajal osem let in nerealistično bi bilo pričakovati, da bi bil lahko v prihodnje krajši, je dejal komisar.
Ti poudarki niso presenečenje, saj je kljub ponovnemu pozitivnemu priporočilu še vedno izjemno vprašljivo, ali bodo države članice junija dejansko sprejele odločitev o začetku pogajanj obeh držav. Do zdaj sta temu najodločneje nasprotovali predvsem Francija in Nizozemska.
Ob tem se pojavljajo ugibanja o možnosti preložitve odločitve in o možnosti sprejetja zgolj odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo, ne pa tudi z Albanijo, a komisija poudarja, da je njeno priporočilo kristalno jasno in da se zavzema za takojšen začetek pristopnih pogajanj z obema državama.
V Skopju na začetek pristopnih pogajanj čakajo že od leta 2005
Komisija je sicer objavila poročila o napredku šestih držav Zahodnega Balkana (Severne Makedonije, Albanije, Srbije, Črne gore, BiH in Kosova) ter Turčije. Srbija, Črna gora in Turčija se že pogajajo, Severna Makedonija in Albanija pa čakata na zeleno luč za ta korak. V Skopju na začetek pogajanj čakajo že od leta 2005, ko je država dobila status kandidatke, BiH in Kosovo pa sta na repu kolone in še nimata statusa kandidatke.
Hahn je ob tem danes spet dejal, da EU ne more in ne bo uvažala dvostranskih sporov, zato morajo države na poti v Unijo nujno zagotoviti več napredka v prizadevanjih za spravo, dobre sosedske odnose in sodelovanje po zgledu zgodovinskega dogovora Skopja in Aten.
Mogherinijeva je med drugim dejala, da dogajanje na severu Kosova kaže, da položaj ni vzdržen ter da se morata Srbija in Kosovo vrniti za pogajalsko mizo.
Kot pomemben element tokratnega širitvenega svežnja komisija izpostavlja tudi mnenje o prošnji BiH za članstvo v EU, češ da je to mejnik v odnosih med BiH in EU, vendar to mnenje v nasprotju s takšnimi mnenji v preteklosti ne vključuje jasnega priporočila državam članicam glede ukrepanja.
Bruseljsko mnenje o prošnji BiH navaja le 14 prioritet, ki jih mora država izpolniti, da bo mogoče priporočiti dodelitev statusa kandidatke oziroma začetek pristopnih pogajanj. Hahn je kot ključno izpostavil zlasti oblikovanje vlad na vseh ravneh, pri čemer je opozoril, da so bile volitve oktobra lani.
Mogherinijeva zaskrbljena zaradi dogajanja na severu Kosova
V primeru Črne gore in Srbije komisija prepoznava napredek na nekaterih področjih, a opozarja, da so potrebne odločnejše in učinkovitejše reforme na področju vladavine prava, Srbijo pa poziva tudi h konstruktivnemu pristopu k dialogu s Kosovom. Komisija medtem Kosovo poziva tudi k odpravi stoodstotnih carin na blago iz BiH in Srbije ter obnovi dialoga o normalizaciji odnosov s Srbijo.
Mogherinijeva je ob tem komentirala ponovno zaostritev odnosov med Kosovom in Srbijo v torek, ko je specialna enota kosovske policije v akciji proti organiziranemu kriminalu aretirala okoli 30 ljudi, tudi Srbe, srbski predsednik Aleksander Vučić pa je zaradi dogajanja na severu Kosova odredil polno bojno pripravljenost srbske vojske.
Poudarila je, da dogajanje na severu Kosova kaže, da položaj ni vzdržen ter da se morata obe državi vrniti za pogajalsko mizo. Opozorila je, da vidi "tveganje vrnitve temnih sil preteklosti", in izrazila upanje, da bo prevladala modrost. Prepričana je, da je dogovor o normalizaciji odnosov mogoč in koristen za obe strani.
V primeru Turčije je Mogherinijeva poudarila, da se ta država, ki je pomembna strateška partnerica Unije in ki ostaja kandidatka za članstvo, še naprej oddaljuje od EU in da bi bilo koristno za obe strani, če bi se ta trend obrnil. Prvič je komisija posebno pozornost v širitvenem svežnju namenila dejavnostim Kitajske v regiji, pri čemer državo poziva k spoštovanju vseh evropskih standardov.
1