Evropske volitve 2019
Petek, 24. 5. 2019, 15.05
4 leta, 11 mesecev
EU-volitve: kateri od kandidatov bi Hrvate spustili v schengen? #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,37
11
Hrvaški policijski čoln v Piranskem zalivu.
Medtem ko naša južna soseda še naprej vztrajno zavrača pravnomočno arbitražno razsodbo o meji s Slovenijo, v Zagrebu ne skrivajo močnega interesa, da Hrvaška čim prej postane članica schengenskega območja. Odločitev o tem naj bi države članice EU sprejele v prvi polovici prihodnjega leta, pomembno besedo pa bo pri tem imela tudi Slovenija. Pred nedeljskimi evropskimi volitvami smo nosilce list med drugim vprašali tudi, ali podpirajo vstop Hrvaške v schengen in širitev EU na Zahodni Balkan.
Hrvaško ta mesec čaka novo ocenjevanje pripravljenosti za vstop v schengensko območje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali nosilci list zaradi hrvaškega zavračanja pravnomočne arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo in hrvaškega nespoštovanja mednarodnega prava podpirajo vstop naše južne sosede v schengen.
Vstop Hrvaške v schengen pogojujejo tudi z implementacijo arbitraže
Nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver podpira vstop Hrvaške v schengen, ko bo ta izpolnila vse potrebne pogoje. "Večkrat sem sicer že poudaril, da arbitražna razsodba ni bila pravična za slovensko stran in da škodi slovenskim strateškim interesom, saj nam ne daje teritorialnega stika z odprtim morjem," poudarja Zver. Vstop Hrvaške v schengen podpirajo tudi v LMŠ, vendar pa nosilka liste Irena Joveva razlaga, da mora Hrvaška pred vstopom "zadostiti vsem ocenjevalnim kriterijem".
Nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver podpira vstop Hrvaške v schengensko območje, ko bo naša južna soseda za to izpolnila vse potrebne kriterije.
Ko gre za vstop Hrvaške v schengen, nosilka liste SD Tanja Fajon opozarja, da je pri tem ključnega pomena tudi spoštovanje vladavine prava, vključno s spoštovanjem in implementacijo arbitražne razsodbe: "Dokler bo Hrvaška slednje zavračala, pogoji za vstop v schengen niso izpolnjeni." Da mora Zagreb spoštovati vladavino prava, pravi tudi nosilec liste SMC Gregor Perič: "Dokler Hrvaška krši mednarodno pravo, si je težko predstavljati njen vstop v schengen."
Če Hrvaška ne bo izpolnila vseh varnostnih kriterijev, moje podpore pri vstopu v schengen ne bo imela, napoveduje nosilka liste NSi Ljudmila Novak, ki na prvo mesto postavlja varnost zunanjih mej EU. "Kar se tiče nespoštovanja mednarodnega prava, pa bom od prihodnje Evropske komisije zahtevala, da se postavi na stran vladavine prava in od Hrvaške zahteva implementacijo arbitražne razsodbe," poudarja Novakova.
Dokler bo Hrvaška zavračala spoštovanje in implementacijo arbitražne razsodbe, ne izpolnjuje pogojev za vstop v schengensko območje, poudarja nosilka liste SD Tanja Fajon.
Nosilec liste DeSUS Igor Šoltes je prepričan, da je Hrvaška še daleč od vstopa v schengen: "Do tedaj, ko bo zrela za ta korak, se mi ne zdi koristno špekulirati o tem, kako bi lahko Slovenija unovčila njeno zavračanje arbitražne sodbe. Ne nazadnje taka drža Hrvaške ni nič novega in če že, bi morali nanjo odločneje opozarjati takrat, ko je Hrvaška zapirala pristopna pogajanja."
Da mora naša južna soseda spoštovati in implementirati arbitražno razsodbo, pravi tudi nosilka liste SAB Angelika Mlinar: "Dokler tega ne naredi, zanjo ni vstopa v schengen. Slovenijo so Hrvati že izigrali z arbitražo, s teranom, in ne smemo dovoliti, da bi nas izigrali še enkrat." Nosilka liste Levice Violeta Tomić medtem pojasnjuje, da v stranki zagovarjajo spoštovanje arbitražne sodbe, a hkrati podpirajo "širitev schengenskega območja na Hrvaško, saj je to v interesu Slovenije".
Nosilka liste SAB Angelika Mlinar poudarja, da Hrvaška ne more vstopiti v schengen, dokler ne bo spoštovala in implementirala arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo.
Nosilec liste DOM Bernard Brščič prav tako pojasnjuje, da vstopa Hrvaške v schengen ne podpirajo, "dokler Hrvaška ne upošteva mednarodnega prava in mednarodnih pogodb". Na drugi strani je nosilec liste SNS Zmago Jelinčič Plemeniti prepričan, da bi bilo Hrvaško smiselno sprejeti v schengen, "saj bi se gradnja azilnih centrov na ta način iz Slovenije premaknila na Hrvaško, našo mejo z južno sosedo pa bi varovali na enak način kot Avstrijci zdaj varujejo svojo mejo".
Nosilec liste Zelenih Slovenije Gorazd Pretnar pravi, da bodo Zeleni vstop Hrvaške v schengen podpirali, "ko bo ta spoštovala mednarodne akte in razsodbe", nosilka liste Povežimo se Urša Zgojznik pa poudarja, da bodo vstop naše južne sosede v schengen podpirali, "ko bodo znane in uradno potrjene vse meje Republike Hrvaške s sosednjimi državami".
Nosilec liste SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je prepričan, da bi bilo Hrvaško smiselno sprejeti v schengen, saj bi se gradnja azilnih centrov na ta način iz Slovenije premaknila na Hrvaško.
Nosilec liste Dobre države Peter Golob ob tem vprašanju poudarja, da se v diplomaciji običajno javno ne grozi z blokadami, temveč se dosledno vztraja pri izpolnitvi kriterijev: "Smiselnost pogojevanja hrvaškega vstopa v schengensko območje z izvršitvijo arbitražne razsodbe je treba presojati tudi z vidika, ali nas v EU to lahko prikaže kot problematično in nesamozavestno članico, pa tudi z vidika prenosa bremena nadzora schengenske meje na hrvaško-bosansko mejo."
Kako dolgo naj Romunija in Bolgarija čakata na vstop v schengen?
Romunija in Bolgarija za razliko od Hrvaške na vstop v schengen čakata že od leta 2012, čeprav obe za to izpolnjujeta potrebne kriterije. Ker omenjeni državi že zdaj izpolnjujeta pogoje za vstop, Zver in Fajonova podpirata njuno vključitev v schengensko območje.
Nosilka liste LMŠ Irena Joveva poudarja, da morajo države tudi po vstopu v schengen učinkovito izvajati prej zahtevane vstopne pogoje in s tem zagotoviti ustrezno raven varnosti schengenskih meja.
Joveva na drugi strani poudarja, da morajo biti odpravljeni vsi zadržki, ki preprečujejo vstop omenjenih držav v schengen: "Slovenija si predvsem želi, da države, ki vstopajo v schengen, izpolnjujejo opredeljene vstopne pogoje, predvsem pa si želimo, da se ti tudi dejansko izvajajo učinkovito in da se s tem zagotavlja ustrezna raven varnosti schengenskih meja."
| Ali podpirate vstop Romunije in Bolgarije v schengen? | Odgovor |
|---|---|
| Milan Zver (SDS + SLS) | Podpiram, ker za to izpolnjujeta vse potrebne pogoje. |
| Irena Joveva (LMŠ) | Da, ampak morajo biti odpravljeni vsi zadržki. |
| Tanja Fajon (SD) | Podpiramo, saj državi izpolnjujeta pogoje za vstop. |
| Violeta Tomić (Levica) | Da, če za to izpolnjujeta pogoje. |
| Ljudmila Novak (NSi) | Da, ko bosta izpolnjevali vse varnostne kriterije. |
| Igor Šoltes (DeSUS) | Potreben je premislek zaradi migracij in notranjepolitičnih razmer. |
| Gregor Perič (SMC) | Da, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. |
| Angelika Mlinar (SAB) | Evropski poslanci smo podprli vključitev, čaka se na potrditev članic. |
| Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) | To je v rokah Evropske komisije. |
| Bernard Brščič (DOM) | Glede ne invazijo nezakonitih migrantov nisem naklonjen širitvi. |
| Peter Golob (Dobra država) | Ključno je spoštovanje kriterijev. |
| Urša Zgojznik (Povežimo se) | Da, za odlašanje glede te odločitve ni upravičenih razlogov. |
| Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije) | Da, za vse članice morajo veljati enaka merila. |
Nosilka liste NSi Ljudmila Novak poudarja, naj Romunija in Bolgarija vstopita v schengen, ko bosta izpolnjevali vse varnostne kriterije za varovanje zunanje meje EU.
Tudi Novakova poudarja, naj državi vstopita v schengen, vendar potem ko bosta izpolnjevali vse varnostne kriterije za varovanje zunanje meje EU: "Menim, da je treba glede na trenutne razmere pri migracijah narediti evalvacijo omenjenih kriterijev." Do te širitve schengena je še bolj zadržan Brščič: "Glede na invazijo nezakonitih migrantov, bi se težko strinjal, da je varovanje meja Bolgarije in Romunije ustrezno, zato za zdaj nisem naklonjen ideji o širitvi schengenskega območja na Romunijo in Bolgarijo."
Večina meni, da za Turčijo (za zdaj) ni mesta v EU
V procesu pristopnih pogajanj z EU, ki se že nekaj let ne premaknejo z mrtve točke, je tudi Turčija. V javnosti se glede tega večkrat pojavljajo polemike, ali Turčija sploh spada v EU oziroma ali je v prihodnosti realno, da država postane del Unije. Fajonova pravi, da so pogajanja trenutno zamrznjena in napoveduje, da popuščanj ne bo: "Pristopna pogajanja se ne bodo nadaljevala, dokler Turčija ne bo pokazala interesa za pristop skozi dejanja ter spoštovanje evropskih vrednot in demokratičnih standardov."
Tudi Tomićeva opozarja, da Turčija trenutno ne izpolnjuje minimalnih pogojev demokratičnosti: "Ko bo na področju pravne države, človekovih pravic in medijske svobode dosegla minimalne standarde, se pristopna pogajanja lahko nadaljujejo." Joveva pojasnjuje, da aktualna politična ravnanja Turčije nakazujejo, da "približevanje EU trenutno ni zunanjepolitična prioriteta država", Perič pa dodaja, da ima država na nekaterih področjih "takšne težave, da je nadaljevanje pogajanj trenutno težko verjetno".
Nosilka liste Levice Violeta Tomić meni, da se pristopna pogajanja med EU in Turčijo lahko nadaljujejo, ko bo slednja na področju pravne države, človekovih pravic in medijske svobode dosegla minimalne standarde.
Zver medtem nasprotuje nadaljevanju pristopnih pogajanj s Turčijo: "Ob zagotovitvi pravnih in demokratičnih načel se lahko s Turčijo pogovarjamo o drugačni obliki partnerstva, ne pa o pristopu k EU." Da bi bilo pogajanja treba ustaviti, meni tudi Novakova: "Turške vrednote se razlikujejo od evropskih, zato članstvo Turčije v EU ni mogoče." Tudi Jelinčič poudarja, da država glede na usmeritve turške politike ne spada v EU: "Turčija sodi v EU zgolj zaradi Istanbula, pa še ta ne leži samo v Evropi."
Mlinarjeva pojasnjuje, da so turške oblasti tiste, ki se morajo odločiti, "ali hoče biti Turčija podobna državam EU – torej, spoštovati človekove pravice, vladavino prava in druge temelje demokracije – ali ne", Šoltes pa na primeru begunske krize poudarja, da EU s Turčijo sodeluje, ko ji to koristi, ko bi to koristilo turškim državljanom, pa ne. "Vsi si želimo, da bi se prostor evropskih vrednot razširil tudi na to državo. Dokler na obeh straneh ni iskrene volje za kaj takega, ni razlogov za pogajanja," dodaja Šoltes.
Tudi nosilec liste DOM Bernard Brščič se zavzema za takojšnjo prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo. Med drugim poudarja, da je Turčija muslimanska država, islam pa je po njegovih besedah nezdružljiv z vrednotami EU.
Za takojšnjo prekinitev pogajanj se zavzema tudi Brščič: "Turčija je geografsko azijska država, v Evropi leži le 1,97 odstotka njenega ozemlja. Hkrati je muslimanska država, islam pa je nezdružljiv z vrednotami EU. Obenem Turčija že skoraj 50 let izvaja okupacijo tretjine ozemlja Cipra, torej države članice EU, izvaja pa tudi agresijo na Sirijo in Irak." Da država ne spada v EU, meni tudi Pretnar.
Na drugi strani Golob meni, da bi se pristopni proces s Turčijo moral nadaljevati, saj je bil v preteklosti pomemben vzvod za spodbujanje demokratičnih reform v tej državi, "ampak le pod pogojem, da Turčija dejansko spoštuje demokratične standarde". Zgojznikova se medtem zavzema za sklenitev pridružitvenega sporazuma z jasnimi cilji, pogoji in načinom sodelovanja: "Evropski svet bi vsakih pet let ocenil napredek Turčije in skupaj z Evropskim parlamentom odločil, ali se stopnja sodelovanja nadgradi ali ne."
Načelna podpora približevanju Zahodnega Balkana
Slovenija je doslej načeloma podpirala približevanje in vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU in Nato. Medtem ko Albanija, Severna Makedonija, BiH in Kosovo pristopnih pogajanj z Brusljem še niso začeli, sta Srbija in Črna gora že v pogajalskem procesu. Nosilce list smo vprašali, katere od držav v regiji bi morale, če bodo seveda izpolnile za to potrebne pogoje, najprej vstopiti v Unijo.
Nosilec liste DeSUS Igor Šoltes se sprašuje, zakaj se slovenska diplomacija doslej ni nikoli resno posvetila vprašanju širitve EU na Zahodni Balkan ter na tem področju izkazala svojega vpliva in dodane vrednosti.
| Ali podpirate vstop držav Zahodnega Balkana v EU? | Odgovor |
|---|---|
| Milan Zver (SDS + SLS) | Zadržkov glede teh držav nimam, najbližje vstopu je Črna gora. |
| Irena Joveva (LMŠ) | Podpiramo prizadevanja vseh omenjenih držav pri približevanju EU. |
| Tanja Fajon (SD) | Podpiramo, ko izpolnijo pogoje in uspešno zaključijo pogajanja z EU. |
| Violeta Tomić (Levica) | Ne nasprotujemo vstopu nobene od naštetih držav v EU. |
| Ljudmila Novak (NSi) | Država, ki želi postati del EU, mora ponotranjiti njene temeljne vrednote. |
| Igor Šoltes (DeSUS) | Širitev na Balkan bi bila smiselna, bojim pa se, da je do nje še daleč. |
| Gregor Perič (SMC) | Da, to je v interesu Slovenije, v interesu teh držav in celotne EU. |
| Angelika Mlinar (SAB) | Da, bo pa morala vsaka država, ki želi postati del EU, izpolniti pogoje. |
| Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) | Širitve ni na vidiku, razmisleki o tem so preuranjeni oziroma nesmiselni. |
| Bernard Brščič (DOM) | Če bi države resnično izpolnjevale Kopenhagenske kriterije, potem da. |
| Peter Golob (Dobra država) | Proces približevanja EU mora temeljiti na spoštovanju pristopnih kriterijev. |
| Urša Zgojznik (Povežimo se) | Članstvo v EU je največji garant prihodnjega miru v regiji. |
| Gorazd Pretnar (Zeleni Slovenije) | Strinjamo se z vključevanjem držav Zahodnega Balkana v EU. |
Ob omenjenem vprašanju Šoltes poudarja, da je Balkan izziv posebne vrste in da ga Slovenci dobro poznamo. "Želel bi si, da bi to vedenje in izkušnje bolje izkoristili v širitvenem procesu na Balkanu. Ne vem, zakaj se naša diplomacija nikoli ni resno posvetila tem vprašanjem ter na tem področju izkazala svojega vpliva in dodane vrednosti," je kritičen Šoltes, ki se sicer boji, da do širitve EU na preostali del Zahodnega Balkana še ne bo prišlo kmalu.
Nosilec liste SMC Gregor Perič meni, da bi morala EU pri vključevanju držav Zahodnega Balkana narediti več, saj upočasnjevanje širitvenega procesa prinaša negativne posledice za reformni napredek v teh državah, njihove medsebojne odnose in negativno vpliva na stabilnost regije.
Perič dodaja, da bi morala EU pri vključevanju omenjenih držav narediti več, saj upočasnjevanje širitvenega procesa prinaša negativne posledice za reformni napredek v teh državah, njihove medsebojne odnose in stabilnost celotne regije: "Pričakujemo, da bo junija sprejeta odločitev o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter nadaljevanje pogajanj s Črno goro in Srbijo, če bosta izpolnjevali pogoje. BiH mora vložiti dodatne napore v tej smeri."
Zgojznikova se medtem pri širitvi EU na Zahodni Balkan zavzema, da bi se vse omenjene države EU pridružile skupaj oziroma v paketu. Tako bi se po njenih besedah izognili tveganju, "da bi posamezne države kandidatke v primeru, da bi že postale polnopravne članice EU, preostala odprta bilateralna vprašanja reševale ob grožnji veta na odločitve o pridružitvi preostalih kandidatk".
Brexit: Bruselj ne sme Veliki Britaniji zapreti vseh vrat
Eno od ključnih vprašanj za prihodnost Unije je tudi, kdaj, kako oziroma ali bo Velika Britanija sploh zapustila EU. Zver zagovarja tako imenovani mehki izstop Velike Britanije iz EU, do katerega mora po njegovi oceni priti čim prej: "Kar se tiče morebitnega obstanka Velike Britanije v EU, pa menim, da je treba spoštovati demokratično voljo Britancev."
Joveva pri vprašanju brexita medtem poudarja, da mora Velika Britanija predvsem zaradi nove finančne perspektive in konstituiranja Evropske komisije Unijo zapustiti pred letošnjim oktobrom. "Gospodarska prepletenost med Veliko Britanijo in državami članicami EU je prevelika, da dogovori o izhodu ne bi bili izpeljani na ravni sodelovanja med akterji," dodaja nosilka liste LMŠ.
Nosilka liste Povežimo se Urša Zgojznik ocenjuje, da je brexit nacionalna katastrofa za Britance in sramota za celotno EU: "Ali bo do njega prišlo z ali brez izstopnega sporazuma z EU do 31. oktobra, danes ne ve nihče."
Fajonova je prepričana, da bi morala biti dokončna odločitev o izstopu oziroma obstanku v EU v rokah državljanov Združenega kraljestva, ki bi o tem morali odločati na ponovnem referendumu: "V SD si želimo, da bi Združeno kraljestvo ostalo v EU, sicer pa je najboljša možnost izstop z dogovorom."
Tomićeva ocenjuje, da je brexit rezultat desničarskega populizma, ta pa je reakcija na nedemokratično politiko varčevanja v EU: "Levica upa, da bo Velika Britanija ostala v EU, hkrati pa opozarja, da je brexit resni simptom krize, v kateri se je znašla EU." Da brexit predstavlja negativno odločitev za vse, poudarja tudi Perič: "Zagovarjamo urejen brexit, z dogovorom med EU in Združenim kraljestvom. Če se Združeno kraljestvo odloči, da vseeno ne bi izstopilo iz EU, bi takšno odločitev podprli."
Nosilec liste Dobre države Peter Golob pravi, da bi si v stranki želeli, da Velika Britanija ostane v EU, saj je močno integrirana v skupni evropski trg, je pomembna neto plačnica v evropski proračun in ena od dveh evropskih jedrskih sil.
Novakova medtem še vedno upa, da se bodo Britanci odločili za ponovni referendum in glasovali za ohranitev članstva v EU: "Brexit je opozorilo in primer, ki nas uči, da nacionalisti in egoisti nimajo načrtov za prihodnost." Da moramo na brexit gledati kot na opomin, da "ne nasedemo lažnivim politikom, ki so dobri v iskanju grešnih kozlov, dejansko pa nimajo nobenih rešitev", meni tudi Mlinarjeva.
Da je brexit velika politična neumnost, ki "tudi v glavah njenih avtorjev najbrž ni bila nikoli mišljena kot nekaj stvarnega in resnega", ocenjuje tudi Šoltes: "Zdaj mora Velika Britanija pojesti kašo, ki si jo je zakuhala. Zagovarjam brexit z dogovorom in to čim prej, tudi zato, da se neha negotovost, ki jo izstop Velike Britanije iz EU povzroča v življenjih milijonov ljudi." Da je prišlo do brexita, obžaluje tudi Pretnar: "Zaskrbljeni spremljamo tudi kuhinjo, ki se dogaja zdaj, in si želimo ponovitev referenduma o brexitu."
Da izstop Velike Britanije iz Unije predstavlja veliko škodo za EU, poudarja tudi Brščič: "Odhaja država, ki predstavlja 19 odstotkov BDP v Uniji, država z najmočnejšo vojsko in najdaljšo demokratično tradicijo. Podpiramo demokratično odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, a jo hkrati obžalujemo." Jelinčič medtem pravi, da ni pomembno, kakšen brexit zagovarja, "saj Velika Britanija še sama ne ve, kaj hoče, še manj pa je treznega reagiranja na strani EU."
"Zaskrbljeni spremljamo tudi kuhinjo, ki se dogaja zdaj, in si želimo ponovitev referenduma o brexitu," na vprašanje glede brexita odgovarja nosilec liste Zelenih Slovenije Gorazd Pretnar.
Da brexit ni v interesu nikomur, verjetno tudi tistim, ki so zanj agitirali, ocenjuje tudi Golob: "Želeli bi, da Velika Britanija ostane v EU, saj je močno integrirana v skupni evropski trg, je pomembna neto plačnica v evropski proračun in ena od dveh evropskih jedrskih sil. Morala pa bi se čim prej izreči, po kateri poti si želi, saj sedanja negotovost škodi vsem. Če bo vztrajala pri odhodu iz EU, naj bo to v skladu z že doseženim dogovorom. Dodatne koncesije ne pridejo v poštev."
Zgojznikova medtem ocenjuje, da je brexit nacionalna katastrofa za Britance in sramota za celotno Unijo EU: "Ali bo do njega prišlo z ali brez izstopnega sporazuma z EU do 31. oktobra, danes ne ve nihče. A dejstvo je, da če Angleži na politično sprevrženi način, kot se je do zdaj izkazal, Britanijo popeljejo iz EU, bodo Škoti verjetno kmalu izpeljali nov referendum o izstopu iz Velike Britanije. Temu lahko sledijo Valižani in nazadnje bo v roku najkasneje ene generacije irski otok spet združen, a takrat kot republika. Narodi Velike Britanije se bodo EU spet pridružili. Mogoče ne jutri, a EU jih bo nekega dne spet sprejela medse."
11