SiolNET. Novice Slovenija
6,87

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj nam je dala EU - pa se tega morda niti ne zavedamo #video

6,87

termometer

Skupna valuta evro je stabilizirala prej hitro rastoče cene, odprte meje znižujejo stroške podjetjem in sitnosti (predvsem) obmejnim prebivalcem. Evropska unija, del katere smo natanko 15 let, nam je dala več potrošniških pravic, med drugim pri spletnih nakupih, potovanjih z letalom in vlakom, naročanju na spletne vsebine. Pocenila je klice znotraj EU in omogočila koriščenje zdravstvenih storitev v drugih članicah. 

Evropska unija (EU) nam je prinesla nekaj pridobitev, ki so v zadnjih 15 letih pomembno izboljšale življenjski standard Slovencev. 

1. Odprte meje

Ob slovenskem vstopu v šengen so padle meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, medtem ko je meja s Hrvaško ostala zunanja meja EU vse do leta 2016 in vstopa južnih sosedov v EU. Sredi leta 2017 pa so tudi Hrvati začeli uporabljati šengenski informacijski sistem in državi sta dobili možnost, da državljane na meji preverjata le enkrat, ne vsaka posebej. Ob slovenskem vstopu v šengen so padle meje z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, medtem ko je meja s Hrvaško ostala zunanja meja EU vse do leta 2016 in vstopa južnih sosedov v EU. Sredi leta 2017 pa so tudi Hrvati začeli uporabljati šengenski informacijski sistem in državi sta dobili možnost, da državljane na meji preverjata le enkrat, ne vsaka posebej. Foto: Reuters Slovenija je od konca leta 2007 del šengenskega območja, po tem datumu je nadzor ostal le na meji s Hrvaško, a tudi ta se je leta 2017 s hrvaškim prevzemom šengenskega informacijskega sistema razrahljal. A zaradi begunske in migrantske krize je Avstrija v letu 2015 na delu meje s Slovenijo ponovno uvedla mejni nadzor. Na nekaterih točkah so Slovenci še zdaj lahko podvrženi carinskemu pregledu. 

Podporniki ideje EU ves čas poudarjajo, da so prav odprte meje osnovna prednost EU. Njegovi najbolj očitni prednosti sta manjša gneča na mejnih prehodih in lažje gibanje obmejnih prebivalcev, ki lahko mejo prečkajo tudi zunaj območij urejenih mejnih prehodov.

Sedanji obseg šengenskega območja: sedanje članice so označene svetlo in temno modro, kandidatke oranžno. Sedanji obseg šengenskega območja: sedanje članice so označene svetlo in temno modro, kandidatke oranžno. Foto: Evropski parlament

2. Evro in z njim cenovna stabilnost

Slovenija je leta 2007 kot prva izmed desetih držav, ki so v EU vstopile maja 2004, namesto tolarja uvedla evro. To je vsekakor pridobitev, 12 let kasneje ugotavlja profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Igor Masten.

"Verjetno najpomembnejša prednost je cenovna stabilnost: v desetletju pred prevzemom evra je letna inflacija povprečno znašala okrog šest odstotkov, v desetletju po prevzemu pa dva odstotka. V krizi smo jo z evrom odnesli bistveno boljše kot bi jo brez. Sicer smo imeli polno bančno krizo, a če bi imeli tolar, bi imeli še valutno, ki bi precej bolj neposredno vplivala na znižanje življenjskega standarda," pravi.

"Z vidika kupne moči in ohranjanja življenjskega standarda je evro precej boljši kot tolar," pravi ekonomist Igor Masten. "Z vidika kupne moči in ohranjanja življenjskega standarda je evro precej boljši kot tolar," pravi ekonomist Igor Masten. Foto: STA Dodaja, da sta prednost skupne valute še lažja mednarodna trgovina in lažja potovanja, saj nam za poti po 19 evrskih državah ni treba v menjalnico. Krovna pogodba, ki smo jo podpisali ob prevzemu evra (tako imenovana Maastrichtska pogodba), pa nas zavezuje tudi k fiskalni disciplini - določa namreč dopustne vrednosti inflacije, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga -, kar predstavlja varovalko pred nesmiselno porabo proračunskega denarja.

Pogost pomislek državljanov je, da je evro prinesel predvsem višje cene. A slovenski ekonomisti so v prvem letu po uvedbi evra ob 2,8-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin učinek spremembe valute ocenjevali na zgolj 0,2 odstotne točke. Rast cen so pripisovali vplivom rasti in pregrevanja gospodarstva ter globalnih cenovnih šokov pri hrani in energiji. "Takrat smo vplivu spremembe valute posvetili veliko pozornosti," pravi Masten. "Seveda je možno, da so določeni trgovci in gostinci izkoristili spremembo valute za dvig cen. A, kot že rečeno, se je po prevzemu evra inflacija bistveno zmanjšala. Skok ob konverziji je povsem nepomemben v luči tega, kakšno cenovno stabilnost nam je prinesel evro," pravi ekonomist in sklene: "Z vidika kupne moči in ohranjanja življenjskega standarda je evro precej boljši kot tolar."

"Seveda je možno, da so določeni trgovci in gostinci izkoristili spremembo valute za dvig cen. A, kot že rečeno, se je po prevzemu evra inflacija bistveno zmanjšala. Skok ob konverziji je povsem nepomemben v luči tega, kakšno cenovno stabilnost nam je prinesel evro," pravi ekonomist Igor Masten. "Seveda je možno, da so določeni trgovci in gostinci izkoristili spremembo valute za dvig cen. A, kot že rečeno, se je po prevzemu evra inflacija bistveno zmanjšala. Skok ob konverziji je povsem nepomemben v luči tega, kakšno cenovno stabilnost nam je prinesel evro," pravi ekonomist Igor Masten. Foto: Thinkstock

3. Več pravic za potrošnike

EU je uzakonil vrsto rešitev, ki krepijo moč potrošnika. Ena od pomembnejših pridobitev je omejitev cen mobilnega gostovanja, ki je lahko marsikateremu državljanu EU prinesla pomemben prihranek, saj lahko klice in sporočila pošilja za enako ceno kot v domačem omrežju. Kot smo nedavno poročali, bo od 15. maja dalje uredba omejila tudi cene, ki jih operaterji zaračunavajo svojim matičnim uporabnikom za klice iz domačega omrežja po Evropi. 

Evropa je omogočila tudi prenos spletnih vsebin kamorkoli znotraj EU: če ima nekdo naročnino na pretočno predvajanje glasbe, videoigrice, elektronske knjige in podobno, lahko vsebine brez dodatnih stroškov uporablja kjerkoli po EU.

Od leta 2014 velja uredba, ki krepi pravice potrošnikov pri spletnih nakupih. Med drugim privija trgovce, ki bi želeli kupcem naprtiti skrite stroške, saj morajo razkriti skupno ceno izdelka ali storitve in vse dodatne stroške. Jasneje pa določa tudi možnost vračila izdelkov in preklica naročila.

Omenimo še označevanje alergenov na živilih in označevanje hranilne vrednosti predpakiranih živil.

Od leta 2014 velja uredba, ki krepi pravice potrošnikov pri spletnih nakupih. Med drugim privija trgovce, ki bi želeli kupcem naprtiti skrite stroške, saj morajo razkriti skupno ceno izdelka ali storitve in vse dodatne stroške. Od leta 2014 velja uredba, ki krepi pravice potrošnikov pri spletnih nakupih. Med drugim privija trgovce, ki bi želeli kupcem naprtiti skrite stroške, saj morajo razkriti skupno ceno izdelka ali storitve in vse dodatne stroške.

4. Več pravic na potovanjih

EU je določil pravice potnikov v ladijskem, železniškem, avtobusnem in letalskem prometu, predvsem pri zamudah in prevelikem številu rezervacij (tako imenovani overbooking). Pravila določajo, kako mora prevoznik poskrbeti za potnike in določa pogoje za vračilo cen vozovnic in odškodnine.

Na potovanjih je lahko koristna tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko vsi zavarovanci v Sloveniji dobite brezplačno in s katero lahko uveljavljate pravice do zdravstvenih storitev med stalnim ali začasnim bivanjem v tujini. Veljavna je v javni zdravstveni mreži. Od države, v kateri je evropsko kartico mogoče uporabljati, je odvisno, katere storitve zavarovancu pripadajo. A pozor, storitve so določene v skladu s predpisi države, kar pomeni, da je treba v nekaterih državah določene storitve doplačati.

Slovenske železnice Foto: Ana Kovač

5. Bolje zaščitene pravice

Evropska unija je Slovencem prinesla boljšo zaščito pravic, meni odvetnik Janez Stušek, specializiran za pravo informacijske tehnologije in medijsko pravo. "Prej je bilo za večino primerov ustavno sodišče zadnja možna instanca. Zdaj pa imamo precej več pravnih možnosti, ki zagotavljajo boljše varstvo naših pravic," pravi odvetnik.

"Medtem ko se je Slovenec, ki je menil, da so mu kršene človekove pravice, lahko že pred vstopom v EU obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), je vstop v EU prinesel pomembne pravne možnosti za državljane pri opozarjanju na kršitve normativnih aktov, ki morda še ne prinašajo neposrednega kršenja pravic, so pa pomembne za zagotavljanje kakovosti življenja v smislu normativnih ureditev. Tak primer je tudi recimo nova uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki pomeni poenotenje varovanja osebnih podatkov na ravni EU, in ne samo na ravni posameznih držav." 

Janez Stušek Foto: STA Dobili smo tudi dodatne pravice in institucije, ki jih varujejo, pravi. Ena od takih je Evropska komisija, ki članicam postavlja standarde na posameznem področju ter hkrati nadzoruje njihovo izvedbo in kot nadnacionalna tvorba predstavlja orodje vertikalnega pritiska na članice. "Čeprav ljudje praviloma nimajo neposrednega kontakta s komisijo, imajo možnost, da prek Bruslja vršijo pritisk na nacionalno vlado. Naša pisarna je o nekaterih okoljskopravnih zadevah, kjer Slovenija ni uresničevala svojih zavez, že poročala Evropski komisiji," pravi Stušek.

Dodatno, pravi, se je z vstopom v EU razširila sodna praksa. "Če se recimo v Nemčiji zgodi sodni precedens, ima lahko vpliv tudi v Sloveniji. Odločitev nemškega sodišča sicer ni zavezujoča za slovenska sodišča, lahko pa jo, če imam tu podoben primer, v argumentaciji navedemo kot primer in s tem podpremo naše stališče. Čeprav neka odločitev ni zavezujoča, bi bilo čudno, če bi nacionalna sodišča članic s primerljivim pravnim redom odločala diametralno nasprotno."

ESČP Foto: STA

6. Mobilnost in kroženje znanja

Ena od osnovnih idej EU je prost pretok dela: Bruselj se trudi odpraviti administrativne, zakonodajne in druge ovire in delavcem omogočiti, da se prosto gibljejo med državami članicami z namenom, da tam živijo, delajo, študirajo ali se upokojijo.

Evropa na različne načine, med drugim s financiranjem študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus ali povezovanja šol Erasmus+, dijaških izmenjav v okviru programa Comenius in pripravništev v tujini (Leonardo Da Vinci), tudi finančno podpira kroženje znanja. 

Okrog dva tisoč mladih Slovencev se letno udeleži poklicnih izobraževanj in študijskih praks v tujini, ki jih podpira EU. Okrog dva tisoč mladih Slovencev se letno udeleži poklicnih izobraževanj in študijskih praks v tujini, ki jih podpira EU. Foto: Getty Images

Pa slabosti?

Premier Marjan Šarec si želi manj spolitizirane in pristranske ter bolj prilagodljive Evropske komisije. Premier Marjan Šarec si želi manj spolitizirane in pristranske ter bolj prilagodljive Evropske komisije. Foto: STA Poleg že omenjenega zapiranja meja zaradi varnostnih razlogov je med pogostimi očitki EU tudi zbirokratiziranost sistema. "Čeprav se EU trudi zagotoviti dostopnost do najnižje ravni, je to tako velik sistem, da je težko zagotoviti preglednost. Vseeno pa mene kot odvetnika in pravnika bolj moti birokracija, ki je sama sebi namen, te pa je pogosto skoraj več na državni ravni," meni odvetnik Stušek.

Predsednik vlade Marjan Šarec je v zadnjih tednih v intervjujih za prepoznavne medije (na primer bruseljski Politico in ameriško tiskovno agencijo Associated Press) opozoril še na nekaj slabosti EU, ki naj bi škodile Sloveniji. Izpostavil je:

  • politizacijo Evropske komisije: Slovenija je po Šarčevih besedah razočarana nad odzivom komisije pri hrvaškem nespoštovanju arbitražne sodbe. Jean-Claude Juncker namreč ni neposredno pozval k temu, da je sodbo treba spoštovati. "Dejal je, da se ne bo postavil ne na slovensko ne na hrvaško stran. Menimo, da bi moral reči, da je treba spoštovati vladavino prava," je premier dejal za Politico. "Potrebujemo Evropsko komisijo, ki bo upoštevala vladavino prava ... Potrebujemo komisijo, ki bo manj politična."
  • dvojna merila: Evropska komisija naj bi se večkrat odločala v korist velikih. Kot primer je slovenski premier navedel odpustek Franciji pri upoštevanju fiskalnih pravil, ki ga je Juncker pospremil z izjavo, da so Franciji to omogočili, "ker je to Francija".
  • počasno odločanje: Šarec si želi EU, ki bi lahko sprejemal hitre odločitve.
Marjan Šarec Novice Šarec za Politico močno kritičen do Bruslja Intervju: Marjan Šarec Novice Šarec za Američane: Če EU razpade, smo pogubljeni

 

Komentarji

51

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • beninorc / 01.05.2019. ob 16:32 +5 - 2

    no fantje , če vam kaj ni všeč lahko mirno culo na ramo in hop v drugo državco .po možnosti , tja kjer niso v eu.pa lp.

    +5 - 2
  • Sunny / 01.05.2019. ob 09:25 +7 - 4

    Kaj nam je dala EU ? -> Arbitražo

    +7 - 4
  • avtobusar / 03.05.2019. ob 08:01 +1 0

    Tu sem zato, da povem svoje mnenje, ne pa da bi s kom polemiziral, saj ima vsak svoj "prav". MIMI129 pa, kot da se je zaljubila, na vsak moj prispevek napiše svoj odziv.

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin