Torek, 16. 4. 2019, 11.50
5 let
Šarec za Politico močno kritičen do Bruslja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,67
36
Premierja Marjana Šarca moti medel odziv Evropske komisije na hrvaško nespoštovanje arbitražne razsodbe, pa tudi domnevno favoriziranje velikih držav Unije.
"Od voditelja male države Evropske unije, ki je na položaju manj kot leto dni, bi morda pričakovali, da bo previden pri komentiranju pomembnega dogajanja v Bruslju. A slovenski premier Marjan Šarec ni tak," so v uvodu pogovora s slovenskim predsednikom vlade zapisali na spletnem portalu Politico.eu, enim najprepoznavnejših bruseljskih medijev, ki je sicer v ameriški lasti.
Šarec je v pogovoru Evropsko komisijo Jeana-Clauda Junckerja obtožil pristranskosti v škodo Slovenije zaradi strankarskih razlogov, predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija pa označil za neprimernega za ta položaj.
Kaj konkretno moti Šarca?
1. Politizacija arbitražne sodbe
Marjan Šarec ni zadovoljen z odnosom Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja do majhnih držav.
Šarec je v pogovoru okrcal Bruselj, da bi moral bolj pritisniti na Hrvaško in s tem spodbuditi implementacijo sodbe arbitražnega sodišča iz leta 2017. Kot je znano, hrvaška stran temu nasprotuje, saj da je prisluškovalna afera iz leta 2015, ki je razkrila pogovore med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko slovenske vlade Simono Drenik, oskrunila sam proces in da sodba enostavno ne velja (čeprav so tudi arbitri v sodbi zapisali, da prisluškovalna afera ne vpliva na sam postopek).
Slovenija je po besedah Šarca razočarana, ker Juncker ni neposredno pozval k temu, da je sodbo treba spoštovati. "Dejal je, da se ne bo postavil ne na slovensko ne na hrvaško stran. Mi menimo, da bi moral reči, da je treba spoštovati vladavino prava," je premier dejal za Politico. "Potrebujemo Evropsko komisijo, ki bo upoštevala vladavino prava ... Potrebujemo komisijo, ki bo manj politična."
V službi komisije za odnose z javnostmi so se na kritike odzvali z izjavo, da "želijo, kar se tiče mejnega spora, obe strani opogumiti, da najdeta prijateljsko rešitev".
2. Privilegiji za velike
Evropska komisija naj bi se večkrat odločala v prid velikih. Kot primer je slovenski premier navedel odpustek Franciji pri upoštevanju fiskalnih pravil, ki ga je Juncker pospremil z izjavo, da so Franciji to omogočili, "ker je to Francija".
"To nas moti," je za Politico dejal Šarec. Po njegovem mnenju bi krovna organizacija Evropske unije morala biti "advokat šibkejših držav".
3. Počasno odločanje
Šarec se je spotaknil tudi ob počasno odločanje. "Kot vidim, z nekaterimi odločitvami samo odlašamo," je dejal in dodal, da si želi Unije, ki bi lahko sprejemala hitre odločitve.
4. Neprimerne izjave predsednika Evropskega parlamenta
Antonio Tajani ni primeren za vodenje Evropskega parlamenta, meni Šarec.
Poleg komisije so Šarčeve kritike letele tudi na predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki je po mnenju slovenskega premierja nedorasel temu položaju.
Spomnimo, da je Tajani na februarski slovesnosti v Bazovici pri Trstu ob spominu na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije močno razburil s svojimi izjavami. Dejal je, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor zanika ta pojav, sostorilec tistega, kar se je zgodilo
Šarec je že takrat dejal, da gre za "zgodovinski revizionizem brez primere". Tajani se je za izjavo opravičil, slovenski premier pa je tudi v pogovoru za Politico poudaril, da so bile izjave neverjetne ter da upa, da naslednji predsednik parlamenta ne bo človek, ki se poslužuje zgodovinskega revizionizma.
Danska komisarka Margrethe Vestager je prepričala Marjana Šarca, ki jo želi videti na čelu Evropske komisije.
Navdušen nad Vestagerjevo
Šarec bo skupaj s 27 drugimi voditelji članic EU odločal o kandidatih za novega predsednika Evropske komisije. Kot je znano, je njegova favoritka evropska komisarka za konkurenco, Danka Margrethe Vestager. Ta je znana predvsem po tem, da se je v postopkih zoperstavila ogromnim multinacionalkam, od Googla in Appla do Disneyja, in jim določila milijardne kazni zaradi kršitev konkurenčnega prava EU.
Po mnenju Šarca je Vestagerjeva ena najboljših komisark. "Večkrat sva govorila in poznam njen pogled na prihodnost Unije. Ta sloni na zdravi pameti," je dejal Šarec. Tako kot njegova LMŠ je Vestagerjeva članica evropske politične skupine liberalcev Alde.
Zaostrena retorika na mednarodnem parketu
Prav Politico je že prejšnji teden izpostavil izjavo slovenskega premierja pred pogajanji o odlogu britanskega izstopa iz EU (tako imenovanega brexita). Za spletni portal je obnovil izjavo, ki naj bi jo dal na zadnjem srečanju Evropskega sveta. "Bil sem malce provokativen, saj sem dejal, da se je nekdo odločil storiti samomor z utopitvijo, zdaj pa ga vsi rešujemo, čeprav se on noče rešiti. Posledično nas vse vleče navzdol in potaplja. To sem dejal, saj to odraža, kako jaz vidim situacijo," je dejal Šarec.
Kampanja za izstop iz EU je na Twitterju objavila fotografijo Šarca z njegovo izjavo in pripisala: "Dejstvo, da je naša patetična politika dovolila, da o prihodnosti petega največjega gospodarstva odločajo arogantni voditelji nepomembnih držav kot je Slovenija, je nedopustno. Popolna izdaja!" Omenimo, da ima ta račun 225 tisoč sledilcev. Več v članku Veliki Britaniji odobrili odlog, Šarec jezi podpornike brexita.
Zaostrena retorika iz ust slovenskih političnih voditeljev je bila do zdaj prej izjema kot pravilo. Podobno kot Šarec pri Brexitu je leta 2015 takratni finančni minister Dušan Mramor kritiziral Grčijo in njeno ravnanje v dolgotrajnih pogajanjih glede reševanja njenih dolžniških težav.
36