Četrtek, 27. 3. 2025, 17.32
3 dni, 2 uri
Joveva in Šarec ogorčeno: Tonin zavaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
Prvak NSi in evropski poslanec Matej Tonin je po ponedeljekovem razkritju, da so on in trije poslanci njegove stranke v predkazenskem postopku, evropskemu komisarju za notranje zadeve in migracije Magnusu Brunnerju dejal, da dejanja slovenske policije označuje kot motivirana z namenim njegove diskreditacije. Na njegove izjave sta se odzvala evropska poslanca iz vrst Renew Marjan Šarec in Irena Joveva, ki menita, da je početje NSi politični pritisk. Šarec se je odzval tudi na Facebooku: "Kako je že Tonin rekel o Janši?"
Marjan Šarec in Irena Joveva sta na evropskega komisarja naslovila pismo, v katerem sta izrazila ogorčenje nad izjavami evropskega poslanca Mateja Tonina. V pismu poudarjata, da je "slovenska policija začela nadzor, ker je bil nekdanji podpredsednik stranke Nova Slovenija Valentin Hajdinjak obtožen nepravilnosti in korupcije v vlogi predsednika uprave DARS." Hajdinjak je bil na to mesto imenovan v času vlade Janeza Janše. Iz vrst NSi je prihajal tudi takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je danes član parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). "Vse to predstavlja očiten konflikt interesov," sta prepričana.
Dodajata, da policija izvaja naloge po navodilih tožilstva in preiskovalnega sodnika. "Primer je tako v rokah pravosodja in ne vlade, početje NSi pa je politični pritisk," sta prepričana.
Pismo je v celoti na voljo tukaj.
Šarec se je odzval tudi na Facebooku, kjer je še dodatno utemeljil, zakaj sta se z Jovevo odločila za pismo:
Štirje poslanci NSi so se znašli v predkazenskem postopku
V poslanski skupini NSi so v preteklih dneh prejeli informacijo, da so se štirje poslanci NSi, in sicer Janez Žakelj, Jožef Horvat, Jernej Vrtovec in Matej Tonin, znašli v predkazenskem postopku, kar je Tonin v začetku tedna sporočil na novinarski konferenci. Takrat je pojasnil, da se jim očita zlorabo položaja.
"Zdi se nam absolutno nesprejemljivo, pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo, in to na točkah, kjer je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na ta način zaposluje, da se s tem troši naš, tudi davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe," je v ponedeljek zatrdil Tonin.
Napovedal je, da bodo v poslanski skupini o "zlorabah slovenskih represivnih organov" in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije, kar je včeraj tudi potrdil na omrežju X.
A month ago, a pre-trial procedure was launched against four Christian Democrat MPs, simply because they voted in favor of investigating whether the Slovenian police were illegally using secret investigative measures. We expect the court to dismiss the case.
— Matej Tonin (@MatejTonin) March 27, 2025
However, this… pic.twitter.com/YpElAlUjfc
Na Generalni policijski upravi so navedbe o zlorabi policije v politične namene odločno zavrnili. Navedli so, da policija vedno korektno sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ter ji v nadzorih nudi vse potrebne informacije v skladu z zakonodajo in pristojnostmi komisije.
Kaj se je dogajalo?
Pooblaščena skupina Knovsa je novembra 2023, torej takoj po t. i. aferi DARS, ki je izbruhnila konec oktobra tistega leta, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja konkretnim telefonskim številkam vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.
Predsednik Knovsa Žakelj je sprva zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, kjer so dobili tudi telefonske številke, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi po tem, ko je portal 24ur poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.
V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.
