Slovenski kandidati za evropske poslance: Minimalna plača je prenizka

Listo francoske stranke Naprej republika, pri kateri sodelujeta še dve manjši stranki, bo na evropske volitve popeljala Nathalie Loiseau, ki prihaja iz stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Tesna Macronova sodelavka, ki je še do nedavnega vodila ministrstvo za zadeve EU, je namreč razpravo o minimalni plači v kampanjo prinesla s predlogom, da bi uvedli evropsko minimalno plačo, ki bi znašala najmanj 50 odstotkov - lahko pa tudi več - mediane plače v posamezni državi članici.

"Danes šest držav EU sploh nima minimalne plače. Čeprav bi vsi potrebovali minimalno plačo, ki zagotavlja dostojno življenje. Za to bi jo morali postaviti pri vsaj polovici mediane plač," je dejala nosilka liste francoske stranke Naprej republika. Foto: Reuters Predlog izhaja iz dolgoletnih Macronovih prizadevanj, da bi uvedli minimalno plačo v celotni EU. "Danes šest držav sploh nima minimalne plače. Čeprav bi vsi potrebovali minimalno plačo, ki zagotavlja dostojno življenje. Za to bi jo morali postaviti pri vsaj polovici mediane plač," je aprila za Le Parisien dejala Loiseaujeva.

Buren odziv v Franciji

Čeprav je to zgolj predlog kandidatke, je v Franciji naletel na buren odziv. Politični nasprotniki so ji očitali, da želi znižati francosko minimalno plačo, a je Loiseajueva pojasnila, da je 50 odstotkov mediane le spodnja meja, članice lahko letvico postavijo višje. Njen namen je poskrbeti za dostojno plačilo v najrevnejših državah EU. "Ti ukrepi ne bodo izenačili francoske in bolgarske minimalne plače, bi bil pa to napredek," je prepričana.

Minimalno plačo ima določeno 22 od 28 članic EU. Najvišja je v Luksemburgu (2.071 evrov), najnižja v Bolgariji (286 evrov), v Sloveniji pa znaša 886 evrov bruto.

Novice Kdo so slovenski kandidati za evropske volitve #seznam

Vseh 14 prvopostavljenih kandidatov slovenskih strankinih list smo vprašali, ali se jim zdi smiselno, da se višina minimalne plače uravnava na ravni EU ali naj o tem samostojno odločajo posamezne članice EU. Odgovore smo prejeli od nosilcev devetih list, njihovi pogledi pa so deljeni.

Tanja Fajon (SD), Gregor Perič (SMC), Urša Zgojznik (Povežimo se), Igor Šoltes (DeSUS) in Violeta Tomić (Levica) zagovarjajo stališče, naj minimalno plačo uredi EU, Ljudmila Novak (NSi), Zmago Jelinčič (SNS), Bernard Brščič (DOM) in Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) pa, da se mora omenjeno vprašanje reševati v pristojnosti držav članic in mora ostati neodvisno od evropskih direktiv. Milan Zver (SDS + SLS) sicer zagovarja uvedbo minimalne plače na evropski ravni kot obvezo, da jo države imajo, nikakor pa ne zagovarja predpisovanja njene višine.

Odgovora nismo prejeli od Gorazda Pretnarja (Zeleni Slovenije), Petra Goloba (Dobra država), Irene Joveve (LMŠ) in Angelike Mlinar (SAB).

Fajon: EU ni zaradi kapitala, je zaradi ljudi

"Glede na to, da imamo skupni gospodarski in kapitalski prostor, moramo uveljaviti tudi skupne socialne politike. EU ni zaradi kapitala, je zaradi ljudi," poudarja kandidatka SD Tanja Fajon. Dodaja, da je skupne standarde na evropski ravni treba uvesti tudi za primer štipendij in pokojnin. "Ključno je, da skupni standardi prinesejo dvig življenjskega standarda ter preprečijo socialni damping in izkoriščanje zaposlenih na račun slabših pogojev dela," še pravi.

"EU ni zaradi kapitala, je zaradi ljudi," poudarja kandidatka SD Tanja Fajon. Foto: Ana Kovač Da socialni damping koristi le industriji in predstavnikom kapitala, se strinja tudi Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja in nosilka združene liste Povežimo se. Če bo izvoljena, si bo prizadevala, da v nobeni članici minimalna plača ne bo nižja od minimalnih mesečnih življenjskih stroškov. "Čas je, da se vsi začnemo počutiti kot državljani EU," še opozarja.

"Ko se pogovarjamo o poglabljanju socialne unije, je dostojno delo vsekakor eden od pomembnih vidikov. Podprli bi, da se na ravni EU sprejmejo določeni standardi zagotavljanja minimalne plače," pravi nosilec liste SMC Gregor Perič.

Zver: Določanje minimalne plače z dekretom je škodljivo

Povsem nasprotnega mnenja je Milan Zver, nosilec skupne liste SDS in SLS. "Zagovarjamo uvedbo minimalne plače na evropski ravni, kot obvezo, da jo države imajo. Nikakor pa ne zagovarjamo predpisovanja minimalne plače, ker je kupna moč po državah članicah različna. Poleg tega bi opozorili, da preostalih šest držav članic, ki nimajo uzakonjene minimalne plače, to rešujejo s sporazumi o kolektivnih pogajanjih med delodajalci, delavci in sindikati. Določanje minimalne plače z enostranskimi potezami, tako rekoč z dekretom, je škodljivo," je prepričan.

Nosilka liste NSi Ljudmila Novak, ki sicer meni, da mora urejanje minimalne plače ostati v pristojnosti držav, spomni, da v uspešnih državah, kot so npr. Avstrija, Danska, Finska, Švedska, država sploh ne predpisuje minimalne plače.

"Neto plače v Sloveniji so prenizke, zato v NSi že dolgo zahtevamo zmanjšanje davčne obremenitve vseh plač in njihovo povišanje. Administrativna določitev slovenske minimalne plače v razmerju do povprečne plače je že zdaj med višjimi v EU, zato je jasno, da zgolj z zakonskim poviševanjem minimalne plače problema ne bomo mogli rešiti," opozarja kandidatka liste NSi Ljudmila Novak. Foto: Bor Slana Minimalna plača za Jelinčiča produkt socialističnega razmišljanja

Nosilec liste SNS Zmago Jelinčič se ne čudi, da vprašanje minimalne plače propagira prav Macronova stranka. "Minimalna plača je produkt socialističnega razmišljanja. Če že obstaja, pa je ne more uravnavati EU, saj je vsaka država specifična," meni prvak SNS. Prepričan je, da o tem v Sloveniji sploh ne bo prišlo do resne razprave, saj je "več resnih in pametnejših tem".

Kritičen do uravnavanja minimalne plače na ravni EU je tudi Bernard Brščič, nosilec liste DOM. "Plače se v tržnem gospodarstvu ne izplačujejo na osnovi centralno-planskih dekretov raznih macronov, ampak se zaslužijo na trgu. Ni naloga politike določanje plač, ampak vzpostavljanje pogojev, ki bodo omogočili izplačevanje čim višjih plač," pojasnjuje ekonomist Brščič.

Slovenska minimalna plača je prenizka

Bolj enotni so kandidati glede trenutne višine minimalne plače v Sloveniji. Večinoma se strinjajo, da je z vidika preživetja delavca prenizka. Opozarjajo na davčno razbremenitev in izboljšanje poslovnega okolja za večjo produktivnost, s tem pa posledično tudi višje plače. Brščič se sprašuje, kakšen učinek bi imelo nadaljnje zviševanje minimalne plače? "Pri določanju minimalne plače je potrebna velika previdnost in krmarjenje med interesi delodajalcev in zaposlenih. Ločiti je treba etične razmisleke o pravični plači od ekonomskih, kakšno višino plač omogoča produktivnost," je prepričan Brščič.

Za razliko od predloga Macronove stranke, ki bi spodnjo raven minimalne plače določal na podlagi statistične kategorije, pa se v Levici zavzemajo za to, da se spodnji prag minimalnega plačila za delo določi na podlagi empirično ugotovljenih minimalnih življenjskih stroških v posamični državi. "Minimalna plača jih mora presegati za vsaj 20 odstotkov. Vsak, ki dela, mora biti tudi dostojno plačan," je prepričana Tomićeva.

Šoltes meni, da niti minimalna plača, še manj pa minimalna pokojnina, ne odražata naše stopnje razvitosti, gospodarske rasti in zavezanosti načelom socialne države. "Če smo lahko pred nekaj leti radodarno zapolnili bančno luknjo, ki je bila posledica pohlepa in neodgovornosti upravljalskih elit, potem moramo zdaj z enako mero omogočiti človeka vredno življenje veliki večini državljanov, ki živi s povprečnimi in podpovprečnimi prihodki," še opozarja Šoltes.

"Zelo pomembno je, da je višina minimalne plače določena v dogovoru med sindikati, delodajalci in vlado," poudarja Milan Zver, kandidat skupne liste SDS in SLS. Foto: STA , Zver pa poudarja, da je ravnovesje med višino minimalne plače in višino socialne pomoči v Sloveniji porušeno. "Večkrat smo že predlagali, da namesto minimalne plače določimo minimalno urno postavko in s tem postavitev bolj jasnih pravil," še sklene kandidat skupne liste SDS in SNS.