SiolNET. Novice Slovenija
3,37

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija iz evropskega proračuna dobila tri milijarde več, kot je vanj dala

3,37

termometer

Denar evri
Evropski proračun je letno težek 140 milijard evrov. Foto: Reuters

Evropski proračun sestavlja 28 članic Evropske unije, ki vanj letno vplačajo 140 milijard evrov. Slovenija je do zdaj iz evropskega proračuna skupno dobila 3,335 milijarde evrov več, kot je vanj v 14 letih vplačala.

eu, evropska zastava Novice Kaj nam je dala EU - pa se tega morda niti ne zavedamo #video

Evropske volitve so tik pred vrati. V nedeljo bo padla odločitev za osem sedežev, kolikor jih ima Slovenija v 751-članskem evropskem parlamentu, skupno pa bodo volitve vplivale na skoraj pol milijarde prebivalcev Evropske unije.

Če sklepamo po volilni udeležbi, zanimanje za evropske volitve v Sloveniji ni veliko, saj je ta precej nižja kot na parlamentarnih in predsedniških volitvah. Tako kot ni veliko zanimanja za volitve predstavnikov v Bruselj, pa na drugi strani za še bolj oddaljenega in nedostopnega ljudem velja njen proračun. Z razumevanjem njegovega delovanja imajo težave že slovenski politiki, kaj šele bežni opazovalci.

Črpanje EU

Upoštevati je treba sedemletni načrt

Za vpogled v letni proračun Evropske unije moramo upoštevati sedemletni finančni načrt EU med letoma 2014 in 2020. Po preračunu letni proračun EU tako znaša nekaj več kot 140 milijard evrov. Vendar lahko države sredstva iz sedemletnega načrta črpajo še dve leti po koncu, tako da je iz aktualnega načrta sredstva mogoče črpati do leta 2023.

V letih od 2007 do 2013 je bilo v Sloveniji na voljo 4,1 milijarde evropskih sredstev. Po podatkih Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) so bila sredstva skoraj v celoti porabljena, z njimi pa se je sofinanciralo več kot pet tisoč projektov projektov.

ura delovni čas Novice Bi delali le štiri dni v tednu? Poglejte, koga morate voliti. #video

Kako se financira proračun

- Od 10 do 15 odstotkov od carin in uvoznih dajatev,
- od 10 do 15 odstotkov z davkom na dodano vrednost,
- preostali del: bruto domači proizvod, ki je odvisen od gospodarskega razvoja posamezne države.

Še vedno več dobimo, kot damo

V EU je trenutno 28 držav. V EU je trenutno 28 držav. Foto: Getty Images Slovenski prispevek v skupno evropsko malho je le majhna kapljica, še vedno pa dobimo več sredstev, kot jih vplačamo, saj se sredstva delijo glede na razvitost regije. Lani smo v proračun prispevali 433 milijonov evrov oziroma 0,3 odstotka v celotnem proračunu, iz njega pa smo realizirali 793 milijonov evrov.

Največ do zdaj smo iz evropskega proračuna prejeli leta 2014, ko so realizirali nekaj več kot milijardo evrov, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa smo počrpali 282 milijonov evrov sredstev.

Google obrezana Novice Evropske volitve: le NSi in DOM proti digitalnemu davku

Za obdobje od leta 2014 pa do 2020 je za Slovenijo sicer predvidenih pet milijard evrov, in sicer 3,3 milijarde evrov iz kohezijskih sredstev in 1,7 milijarde iz skupne kmetijske politike.

Skupno smo od leta 2005 dobili 3,355 milijarde evrov več, kot smo v evropski proračun vplačali.

Evropske volitve Novice Predvolilna projekcija: največ glasov za SDS in SLS, sledita SD in LMŠ

Nemčija največ prispeva

Največ v evropski proračun prispeva naša najpomembnejšega gospodarska partnerica Nemčija. Ta je lani v Bruselj poslala 24 milijard evrov, med največjimi plačnicami pa ji sledita Francija in Italija.

9,2 milijarde naložb

Slovenija je postala del EU leta 2004, do leta 2020 pa je v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov za 9,2 milijarde evrov naložb, navaja Evropska komisija. V EU skupnost so nas sprejeli leta 2004, skupaj s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško.

Liste o črpanju evropskih sredstev

Ena od tem v predvolilni kampanji je tudi črpanje evropskih sredstev. Večina strank in list, ki bodo kandidirale na volitvah, se zavzema za poenostavitev postopkov za pridobitev sredstev. Nekatere pri tem poudarjajo pomen nadzora nad porabo teh sredstev, je poročal STA.

Spraševali so jih naslednje: Ali bi morala Slovenija poenostaviti zelo zapletene postopke za pridobitev evropskih sredstev? Kakšne ukrepe predlagate ob zavedanju, da je vendarle treba preprečiti morebitne zlorabe?

SMC
Vse morebitne poenostavitve postopkov so sicer dobrodošle, vendar mora biti ohranjen strog nadzor nad porabo teh sredstev, menijo v SMC. V javnosti je določeno nerazumevanje med dodeljenimi in izplačanimi sredstvi, poudarjajo in dodajajo, da je Slovenija še vedno doslej počrpala skoraj vsa sredstva.

Gibanje Zedinjena Slovenija
Vsekakor bi morala Slovenija, dokler naj bi bila še neto prejemnica sredstev, po njihovem mnenju počrpati vsa sredstva, ki ji pripadajo. Zapleteni postopki pri tem so nesprejemljivi in jih je treba poenostaviti, dodajo. Kot poudarjajo, so zlorabe povsem druga težava, ki jo je treba preprečiti.

Zeleni Slovenije
Državna birokracija se po njihovih besedah kopiči, pri tem pa se pozablja na težave ljudi in terena. Predlagajo, da se z interventnim zakonom poskrbi, da v Slovenijo spravimo čim več denarja, ki so ga slovenski davkoplačevalke in davkoplačevalci poslali v Bruselj.

Dobra država
Omejitev birokracije je ena izmed ključnih točk njihovega programa, poudarjajo v Dobri državi.

SNS
"Slovenija bi morala zamenjati večino lenih birokratov, ki iščejo zgolj napake v postopkih, ki so prezapleteni," menijo. Žal si po njihovem mnenju prosilci za evropska sredstva z našimi birokrati ne morejo pomagati, zato jih precej išče ta sredstva prek sosednjih držav.

Lista Povežimo se
Postopke je zagotovo treba poenostaviti, a hkrati okrepiti nadzor porabe ter doseganja konkretnih rezultatov in dolgoročnih učinkov, poudarjajo.

LMŠ
Črpanje evropskih sredstev mora biti uporabnikom prijaznejše, enostavnejše in učinkovitejše, a hkrati pregledno, menijo v LMŠ. Zato podpirajo razumno zmanjšanje birokracije in poenostavljen sistem poročanja, predvsem za manjše projekte.

NSi
Na splošno je treba poenostaviti našo birokracijo in postopke, pravijo v NSi. Kot dodajajo, si prevečkrat na nacionalni ravni še dodatno zapletemo stvari in evropske postopke sami še dodatno obtežimo z nesmiselno birokracijo.

SDS in SLS
Po njihovih besedah mora Slovenija sredstva črpati učinkovito. To je mogoče zgolj ob dobro pripravljenih strateških projektih z veliko dodano vrednostjo. Odgovornost za pripravo takšnih projektov je na slovenski vladi, ki bi po njihovem mnenju morala narediti vse za poenostavitev postopkov.

Domovinska liga
Poudarjajo, da so postopki v EU pretirano zbirokratizirani in neučinkoviti. Rešitev sta debirokratizacija in uresničevanje subsidiarnosti, menijo. Poleg tega bi morali večjo pozornost posvetiti kakovosti črpanih sredstev, ker po njihovem mnenju ni vseeno, za kaj se evropski denar porablja.

SD
Slovenija mora prenoviti sistem črpanja in ga narediti uporabnikom prijaznega in prilagojenega potrebam podjetij, lokalnih skupnosti, civilne družbe in ljudi, menijo. Kot dodajajo, morajo pristojni organi morebitne kršitve dosledno preganjati.

Levica
Tudi v Levici se strinjajo s poenostavitvijo postopkov, saj so nepotrebni in obremenjujoči. Marsikatera manjša občina nima ustreznih kadrov in kompetenc, da bi izkoristila evropska sredstva. Država bi morala nujno okrepiti zmogljivosti občin, hkrati pa jih spodbujati, da se povežejo, poudarjajo.

DeSUS
Postopki za pridobitev evropskih sredstev so zapleteni, a so po besedah DeSUS enaki za vse države članice in ne morejo biti izgovor za to, da jih kakšna država načrpa manj. Je pa bolj od tega, koliko sredstev nam uspe pridobiti, pomembno to, za kaj jih namenimo, poudarjajo.

SAB
Poenostavitve so že v pripravi, glavna naloga, ki jo mora država na tem področju narediti, pa je izboljšanje zakonodaje, povezane s pridobivanjem okoljskih in gradbenih dovoljenj, poudarjajo. Menijo, da morajo svojo odgovornost opraviti tudi upravičenci z dobro pripravljenimi projekti.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve

STA

Komentarji

9

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • uporabnik51 / 22.05.2019. ob 19:00 +10 - 1

    Saj ni pomembno samo to, koliko si uplenil, pomembno je tudi, kaj si s tem denarjem naredil.

    +10 - 1
  • nakaza / 22.05.2019. ob 19:37 +8 - 1

    Le kje se to pozna, bogatenje posameznikov??

    +8 - 1
  • boc / 22.05.2019. ob 20:57 +4 - 3

    Ta novica je v bistvu provokacija. To je denar nas vseh. Vsem se pobira, barabe pa potem "črpajo". Zelo malo,res zelo malo EU denarja je porabljeno pametno, za skupno dobro. Ta kaviar socializem, to neumno in bolno levičarstvo nas bo pokopalo.

    +4 - 3
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin