SiolNET. Novice Slovenija
4,10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bi delali le štiri dni v tednu? Poglejte, koga morate voliti. #video

4,10

termometer

ura delovni čas
Foto: Pixabay

Preverili smo, ali kandidati za evropske poslance podpirajo idejo šesturnega delovnika oziroma štiridnevnega delovnega tedna.

Zaposleni delajo le šest ur na dan, plače so ostale

V času, ko podjetja od zaposlenih pričakujejo (neplačane) nadure, ko so prekarne oblike dela postale nekaj običajnega in ko delodajalci zaradi višjega dobička težijo k zmanjšanju nekaterih socialnih pravic, obstajajo tudi svetle izjeme.

Ena od teh je slovensko podjetje Donar, kjer so se odločili, da uvedejo šesturni delovnik. Ne le s krajšim delovnim časom, na dobro počutje zaposlenih poskušajo vplivati tudi z ergonomskim delovnim okoljem. Pri tem pa prispevke in plače izplačujejo enako kot prej, ko so delali osem ur na dan.

Ne pet dni, na teden delajo le štiri dni

V enem od valižanskih podjetij pa so lani uvedli štiridnevni delovnik, zaposleni pa kljub manjšemu številu opravljenih ur prejemajo polno plačo. "Želeli smo dokazati, da smo lahko v štirih dneh enako učinkoviti kot v petih, in bilo je vredno truda," je povedal Mark Hooper, ustanovitelj podjetja IndyCube iz Cardiffa. Zaposleni imajo zdaj več časa za zasebno življenje, predvsem lahko več časa preživijo z družinami. Podjetje je celo povečalo izvoz, dejavnost pa širi.

sodelavci Posel danes Slovenski delavci lahko o štiridnevnem delovniku le sanjajo

Slovenija ima, podobno kot večina držav, 40-urni delovni teden. Izjema so le Danci, ki delajo 37 ur tedensko, Francozi, ki delajo 35 ur tedensko, ter Belgijci in Nizozemci, ki delajo 30 ur tedensko. A v Sloveniji sta v 40-urni delovni teden všteti še dve uri in pol plačanega odmora za malico, medtem ko v večini evropskih držav to ni del uradnega delovnika. Pa tudi sicer raziskave kažejo, da Francozi, ki delajo le sedem ur na dan, v službi pogosto ostanejo dlje. Povprečni zaposlen Francoz tako na teden dela dobrih 40 ur.

Več kot 48 ur na teden vam ni treba delati

EU evropska zastava Foto: Reuters Direktiva EU predpisuje, da mora delodajalec zagotoviti, da je povprečni tedenski delovni čas za zaposlenega omejen na največ 48 ur (vključno z nadurami).

Če nacionalna zakonodaja to dopušča, se lahko delodajalec in zaposleni sicer tudi dogovorita za delovni čas, ki je daljši od 48 ur. A delavec ima pravico, da takšen dogovor zavrne, to pa ne sme imeti negativnih posledic. Zaposleni imajo poleg tega pravico do najmanj 11 neprekinjenih ur dnevnega počitka in najmanj 24 neprekinjenih ur tedenskega počitka.

V zadnjih letih se v evropskih državah, pa tudi v Sloveniji, vse pogosteje pojavljajo težnje h krajšanju delovnega časa. Kandidate in kandidatke strank, ki se bodo v nedeljo potegovale za evropske stolčke, smo povprašali, kaj menijo o omejitvi 48 ur na teden in ali so naklonjeni skrajšanju delovnega časa (šesturni delovni dan ali štiridnevni delovni teden).

Google obrezana Novice Evropske volitve: le NSi in DOM proti digitalnemu davku

Kdo se zavzema za krajši delovni teden?

Po odgovorih sodeč so kandidati oziroma njihove stranke trenutni omejitvi 48 ur naklonjeni, nekoliko bolj zadržani pa so glede ideje o štiridnevnem tedniku ali šesturnem delovniku.

V večini strank (celotne odgovore vseh strank objavljamo spodaj) so sicer tem idejam naklonjeni, a ob tem izpostavljajo tudi strah pred padcem produktivnosti, slabšanje dohodkovnega položaja zaposlenih, dodatne raziskave o tem in potrebo po pilotnih projektih, ki bi dali pravo sliko.

Nekoliko bolj konkretni so bili le v SD, kjer se zavzemajo za 35-urni delovni teden, pa v Gibanju Zedinjena Slovenija, kjer so naklonjeni celo 30-urnemu delovnemu tednu. V Levici, kjer bi zdajšnjo evropsko omejitev 48 ur zmanjšali na 40, pa preigravajo več variant: krajšanje delovnika na šest ali sedem ur, štiridnevni delovni teden in daljšo plačano odsotnost z dela.

Stranka Ali ste naklonjeni uvedbi 6-urnega delovnika ali 4-dnevnega tednika?
SMC Podpirajo poglobljeno razpravo in širši socialni in družbeni dialog o tej možnosti.
ZSi Da, na 30 ur tedensko.
Zeleni Da, ob enaki storilnosti in brez zmanjšanja pravic zaposlenim.
DD To je stvar dogovora med delodajalci in delojemalci.
SNS Delovnik je vezan na gospodarsko situacijo v državi.
Povežimo se Da, države članice naj same raziščejo (z)možnost.
LMŠ Podpirajo poglobljen premislek o tovrstnih pobudah.
NSi Da, a tako, da to ne bo slabše za delodajalce in delojemalce
SDS Ne na nacionalni ravni, ker bi to škodilo konkurenčnosti. Da, kjer je to mogoče.
DOM Dogovor o tem bi prepustili socialnemu dialogu.
SD Da.
Levica Da, 6- oz. 7-urni delovnik ali 4-dnevni tednik ali pravica do "sabbaticala".
DeSUS Da.
SAB Da, če si podjetja in država to lahko privoščijo.

Vsem strankam smo zastavili enaka vprašanja. Preberite si, kaj so odgovorili.

Stranka modernega centra (SMC)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Minimalni standardi v zvezi z delovnim časom izhajajo iz različnih konvencij Mednarodne organizacije dela, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah. Predvsem se nam zdi ključno, da je skupno trajanje delovnega časa na teden omejeno navzgor in velja za vse države članice enako. Pri tem je treba upoštevati tudi morebitne posebne zakonske ureditve (v določenih dejavnostih in poklicih) in kolektivne sporazume oz. pogodbe. Zaradi ustrezne zaščite delavcev in njihovih pravic se maksimalna omejitev na tedenski ravni vsekakor ne sme odpraviti. Se je pa treba zavedati, da je organizacija delovnega časa v veliki meri odsev potreb delovnega procesa ter njegovih tehnoloških in organizacijskih značilnosti. Zaradi izrazitega tehnološkega razvoja in naprednih komunikacijskih zmožnosti, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, vprašanja, povezana z delovnim časom, že pomembno zaznamujejo socialni dialog tako na ravni EU kot na ravni posameznih držav članic.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Delovni procesi so se od uvedbe 40-urnega delovnika korenito spremenili, vse večje je zavedanje pomena produktivnosti, na katero vpliva mnogo dejavnikov. Vse bolj smo družba znanja, ki za svoj razvoj potrebuje nove pristope: na trgu dela ali pri organizaciji delovnih procesov. Podpiramo predvsem poglobljeno razpravo ter širši socialni in družbeni dialog o tej možnosti. Ocenjujemo, da se bo to vprašanje v prihodnjem obdobju na EU ravni še bolj izpostavljalo. Kar se tiče nacionalnega konteksta, potrebujemo predvsem kvalitetne raziskave in pilotne projekte (teh nam za zdaj primanjkuje), da bi lahko podali objektivne ocene učinkov takšnih ukrepov, ki bi bistveno spremenili delovne procese. Ocenjujemo, da je prišel čas, da se o ideji krajšega delovnika resno pogovarjamo in ugotovimo vse pozitivne in negativne učinke takšne uvedbe.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

EU bi se morala enotneje opredeljevati predvsem do tistih aktualnih vprašanj trga dela, ki so skupna vsem državam članicam - npr. boj proti prekarnemu delu, prilagajanje delovnih pogojev starejšim delavcem ter spodbujanje njihove aktivacije na trgu dela, zagotavljanje hitrejših odzivov na potrebe po ustrezno izobraženi in usposobljeni delovni sili, povečanje deleža žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu itd.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Zgledovati se je treba predvsem po tistih dobrih praksah, ki zagotavljajo in ohranjajo ustrezno zaščito pravic delavcev ter enake pogoje na trgu dela. Izziv zagotovo predstavljajo dobro plačana delovna mesta, varne zaposlitve za vse starostne generacije, zmanjšanje števila prekarnih zaposlitev, aktivacija dolgotrajno brezposelnih itd. Slovenija mora v prihodnje narediti korak naprej pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti med spoloma na vodilnih delovnih mestih v javnih podjetjih in v gospodarstvu - zato bi se veljalo zgledovati po državah EU, ki imajo takšne ukrepe že uveljavljene.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Menimo, da je trenutna ureditev glede vrnitve potnih stroškov ustrezno urejena in je v tem trenutku ne bi spreminjali.

Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSi)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Gibanje Zedinjena Slovenija se zavzema za skrajšanje delovnega tednika na 30 ur.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Delovni teden je treba skrajšati za večjo učinkovitost, zdravje in zadovoljstvo zaposlenih.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Vsekakor je smiselno poenotiti dobre delovne prakse. Vendar se moramo zavedati, da so evropske države zelo različne tudi ekonomsko po višini plač, življenjskih stroških, socialnih razmerah …

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Nemški delavci v kovinski in elektroindustriji so si izborili 28-urni tedenski delovnik. Področje delovne zakonodaje je zelo pomembno, saj ureja razmerja v naši družbi in močno vpliva na situacijo družin, ki so osnovna celica za obstoj naroda.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Priborjene delavske pravice je treba ohranjati in varovati.

Zeleni Slovenije (Zeleni)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Zeleni Slovenije gradimo politiko na podlagi znanosti in raziskav. Le-te kažejo, da zmanjševanje delovnega časa prinaša mnoge pozitivne ukrepe na obeh straneh, zato podpiramo zmanjšanje 48-urnega delovnika na teden (dovoljenega).

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Podpiramo zmanjšanje ob enaki storilnosti (robotika ...) in brez slabšanja in kršitev temeljnih pravic zaposlenih.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Da.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

V Slovenijo prenesimo dobre prakse od drugod in ukinimo predpise, ki vzpodbujajo neprimerno zlorabo pravic zaposlenih.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

To je socialni korektiv k izboljšanju plače in tega se zavedajo vsi. Podpiramo vračilo potnih stroškov, vendar le v sodelovanju z javnim prevozom. Krepitev javnega prevoza v mestnem in primestnem prometu sproža pozitivne okoljske učinke.

Dobra država (DD)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Za zdaj ne. Veliko ljudi ne glede na to direktivo dela veliko več, ker imajo specifično naravo dela. Bolj pomembno je preganjanje izkoriščanja delavcev in omejitev dela izkoriščevalskih agencij za posredovanje dela.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

V osnovi je to stvar dogovora med delodajalci in delojemalci in produktivnosti. Res pa je, da v določenih primerih skrajšani delovni čas pomeni večjo motivacijo, vpliva tudi na kakovost življenja državljanov.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Na področju minimalnih relativnih plačil in zaščite pravic delavcev da. Ampak ne v absolutnih zneskih, npr. minimalne evropske plače ipd., ker so prejemki v vsakem primeru odvisni od produktivnosti v posamezni regiji, državi.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Čim večja omejitev posredovalnih agencij, ki izkoriščajo delavce. Ureditev pravic delavcev na podlagi pogodbenega dela, ali s. p., kot je to primer v Sloveniji. Mi dejansko proizvajamo armado revežev, ki bodo ostali brez resnih pokojnin.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Bistvo je, da se ta sistem ne zlorablja.

Slovenska nacionalna stranka (SNS)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?


Mislim, da je sedanja ureditev ustrezna.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Delovnik je vedno vezan na gospodarsko situacijo v posamezni državi.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Področje delavskega zakona naj ureja vsaka država glede na lastno gospodarsko stanje.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Na silo uvajati v slovenske zakone ureditve iz drugih držav bi bilo nedomišljeno.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Mislim, da je to prav.

Lista Povežimo se

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Ne strinjamo se s podaljšanjem delovnega časa na več kot 48 ur tedensko oz. z odpravo te mejne vrednosti, kajti moramo se vprašati, ali bo daljši delovni teden res povečal našo produktivnost in ali se bodo delavske plače v tem primeru res zvišale. Tu so še vidiki zdravja, družine in položaja žensk - slednje bi bile zaradi daljših delovnikov soočene še z večjimi neenakostmi v položaju z moškim. Podpiramo usklajevanje med poklicnim in družinskim (prostim) časom, ki delavcem nudi kakovostno raven življenja, kot jo poznamo v Sloveniji, in da nasploh zaščitimo in spoštujemo delavske pravice in tako prispevamo k ciljem socialne Evrope. V tem pogledu bi se zavzeli za znižanje skupnega trajanja delovnega časa na teden.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Naklonjeni smo zmanjševanju delovnega časa in večji fleksibilnosti na delovnem mestu. Podpiramo, da države članice same raziščejo (z)možnosti doma. Te prakse se poslužujejo že širom Evrope, rezultati pa kažejo na večjo učinkovitost, motivacijo in zadovoljstvo delavcev. Vizija bo potrebna tudi na tem področju, kajti zavedati se moramo, da se delovna mesta spreminjajo in v prihodnosti bomo večji del našega dela prepustili računalnikom in avtomatizaciji/robotizaciji. Omenili bi radi tudi, da se lahko delovni čas skrajša tudi na način, da omogočamo t. i. fleksibilne upokojitve, ki bi združevale skrajšani delovnik z delnim prejemom pokojnine. Kar je najpomembneje, delavcem moramo zagotoviti ustrezne pogoje za delo ter pošteno plačilo, predvsem pa bi radi poudarili, da se je treba bolj kot o številu ur začeti pogovarjati o sami kakovosti delovnih mest - želeli bi si več delovnih mest z dodano vrednostjo, več socialnega podjetništva in porast zelenih ter visokotehnoloških zagonskih podjetij.

3. Menite, da bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Področje delavske zakonodaje je eno od področij, ki na evropski ravni zagotovo niso dovolj poenotena. Pravice delavcev in socialne pravice še vedno obravnavamo predvsem z vidika notranjega trga in zgolj v okviru gospodarskih vprašanj. Zato se zavzemamo za vzpostavitev prave socialne unije na podlagi zavezujoče evropske zakonodaje, ko bo socialno politiko postavila ob bok ekonomski. Ni dovolj narediti ekonomsko in monetarno unijo bolj socialno naravnano, Evropska unija mora od načel in smernic preiti na konkretna pravno zavezujoča pravila, ki bodo socialno odgovornost držav članic uravnala z njihovimi gospodarskimi obvezami. Samo s pomočjo takega pravnega okvira lahko zagotovimo, da tudi v času slabšega gospodarskega stanja temeljne socialne pravice ne bodo poteptane, saj države članice ne bodo več smele postavljati varčevalnih ukrepov pred socialno odgovornost do svojih državljanov.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Tako evropska kot nacionalne zakonodaje bi morale vsebovati odločno prepoved vseh prekarnih oblik dela in prepoved neplačanih pripravništev.

Prehod iz izobraževanja v zaposlitev je vse težji, pripravništva so postala stalnica za pridobivanje prvih delovnih izkušenj. Pripravništva so vse pogosteje neplačana in postajajo domena tistih, ki si jih lahko privoščijo. Pogosto tudi nimajo velike pedagoške vrednosti. Vsako pripravništvo bi moralo imeti učne cilje, pravično plačilo in zagotovljeno socialno varnost.

Evropska zakonodaja bi morala vključevati obveznost vseh držav članic, da v svojih shemah minimalne dohodke dvignejo nad prag tveganja revščine. Ustrezen minimalni dohodek bi moral torej znašati najmanj 60 % mediane dohodka (v Sloveniji je 2017 ta znašala 954 evrov neto za dvočlansko družino), da bi pokril osnovne življenjske stroške. S tem bi zagotovili minimalno socialno varstvo in enake možnosti tudi najranljivejšim skupinam. V Sloveniji zagotovljeni minimalni dohodek trenutno znaša 392,75 evra.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Žal se ta pravica zaradi drugačne obdavčitve vse prepogosto izkorišča za izplačevanje deleža dogovorjene osnovne plače po principu vzemi ali pusti, ki delavce postavlja v neenak položaj pri uveljavljanju drugih pravic in možnosti na podlagi plačila. V prvi vrsti se zavzemamo za pravično in dostojno plačilo in podpiramo plačilo potnih stroškov, obenem pa predlagamo, da se pri plačilu potnih stroškov uvedejo dodatne ugodnosti za tiste, ki izberejo javni prevoz ali kolo.

Lista Marjana Šarca (LMŠ)

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Urejenost delavske zakonodaje je še vedno v veliki meri pristojnost posameznih držav članic EU, zato je vloga EU in njenih institucij omejena na sprejemanje uredb in direktiv na tem področju. Države članice EU so predvsem enotne, ko gre za sprejemanje smernic zaposlovanja. Ena bistvenih prednosti evropske integracije držav je prost pretok delovne sile. Delovno pravo EU pa daje temeljne usmeritve in opredeljuje minimalne standarde pogojev dela in zaposlovanja in je zavezujoče za vse članice EU. Cilj vseh držav članic je, da se poveča zaposlenost, zmanjša revščina, zmanjša opuščanje šolanja, poveča terciarno izobraževanje (za osebe med 30. in 34. letom). Vseeno pa moramo, kjer je to mogoče, stremeti k večji enotnosti pri sprejemanju delavske zakonodaje. V prihodnje bi bilo treba odpreti široko razpravo na temo sprejetja skupne delavske zakonodaje na ravni EU, ki bo med drugim zmanjšala vrzel pri enakopravnosti moških in žensk (višina plače, zaposlovanje žensk, kjer je odstotek zaposljivosti moških še vedno višji) ter urejala vedno bolj naraščajoči problem prekarnega dela oz. nestandardnih oblik dela, kot je začasna zaposlitev.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Prepoznanje in prenos dobrih praks med državami je temeljna substanca močne Evropske unije. Odlično priložnost za izboljšanje delavske zakonodaje torej predstavlja ravno možnost sodelovanja ter izmenjave informacij in dobrih praks. Tako v Sloveniji kot tudi v Finski imamo pozitiven primer, kjer je dobro poskrbljeno za obdobje porodniške in je ta daljša, kot je na primer v Luksemburgu. V prihodnje se bo obravnaval predlog direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja staršev in oskrbovalcev, kjer Slovenija med državami članicami EU že zagotavlja visoko stopnjo plačila, vezanega na čas trajanja dopusta za starše (v določen meri tudi oskrbovalcem). Dober primer na področju dela predstavlja v Avstriji t. i. sistem vajeništva, kjer si mladi že v času izobraževanja pridobijo potrebne delovne izkušnje v podjetjih, kar jim po zaključeni izobrazbi poveča možnosti za prihodnjo zaposlitev.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Vračilo stroškov, ki nastanejo zaradi prevoza na delo, je bistven del socialne varnosti zaposlenega, zato zagovarjamo njihovo ohranitev. Četrta industrijska revolucija bo povzročila mnoge spremembe na področju preoblikovanja tradicionalnih delovnih procesov in posledično same mobilnosti zaposlenih ter pospešila razmislek o redefiniciji modela izplačevanja potnih stroškov zaposlenih. Nekonkurenčnost javnega potnega prometa v Sloveniji sili zaposlene, da pri dnevnih migracijah na delovna mesta po državi uporabljajo zasebne prevoze, s čimer se dodatno povečujejo negativni vplivi na okolje in družabnost skupnosti. Uvedba enotne vozovnice je korak v pravo smer, ki bo s hitrimi avtobusnimi linijami prav gotovo vplivala na povečanje deleža uporabnikov javnega potniškega prometa. Cilj vsake spremembe vračila potnih stroškov mora biti enakopravnost med prejemniki in njihovo ustrezno vrednotenje.

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Ideja o skrajšanem delovnem tednu ima realnejšo osnovo, če se o predlogu začnemo pogovarjati na ravni celotne Evropske unije, saj uspeh slovenskega gospodarstva temelji na povezanosti z evropskimi in svetovnimi trgi. Z vso resnostjo je treba upoštevati tudi razlike med posameznimi gospodarskimi področji, saj težko enačimo visoko delovno intenzivne panoge z manjšimi razvojno prilagodljivimi podjetji. Kljub temu pa pozdravljamo poglobljen premislek o tovrstnih pobudah z vsemi socialnimi partnerji in državljani s tovrstnimi izkušnjami, saj so skladne s solidarnostnim konceptom slovenske politične ureditve in predstavljajo pozitivne učinke za rast posameznika ter družbe kot celote. V LMŠ vselej postavljamo človeka pred interese kapitala. Veljavna zakonodaja že dopušča, da se lahko delovni čas z zakonom ali kolektivno pogodbo določi v razponu od 36 do 40 ur na teden, tudi v okviru panožnih ali podjetniških pogodb. Ob tem se pa zavedamo, da hitro napredujoča tehnologija vpliva na razvoj novih poslovnih modelov, ki spreminjajo delovna razmerja in delovne procese, pri tem pa puščajo mnogo odprtih vprašanj za skupno politiko držav Evropske unije. V LMŠ smo torej mnenja, da moramo najprej začeti z manjšimi koraki predvsem v smeri večjih spodbud za tiste delodajalce, ki nudijo družini in posamezniku prijazno ter prilagodljivo delovno okolje. Na podlagi učinkov omenjenih mehkih ukrepov in z dodatnimi analizami merjenja širših družbenih učinkov bi oblikovali jasno dolgoročno strategijo prilagajanja delovnih procesov v skladu s tehnološkim razvojem in kakovostjo življenja, ki si jo želimo v Sloveniji.

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

V NSi se nam zdi ta omejitev primerna.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

NSi se zavzema za čim večje spodbude za zaposlovanje tudi s krajšim delovnim časom. To je dobra podlaga za boljše usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Najti pa moramo načine, da skrajšanje ne bo pomenilo slabšega dohodkovnega položaja za zaposlene kot tudi ne relativno dražjega dela (s skrajšanim delovnim časom) za delodajalce. Gotovo je v nekaterih panogah (skrb za starejše, vzgoja, izobraževanje ...) več možnosti za omogočanje krajšega delovnega časa.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Evropski steber socialnih pravic, ki je bil sprejet v mandatu, ki se zaključuje, gre v to smer. Predvsem je pomembno, da so jasno zapisane osnovne pravice delavcev po vsej EU: pošteni delovni pogoji, pravica do poštene plače, ki zagotavlja dostojno življenje, dobra obveščenost delavcev o svojih pravicah in dolžnostih, močan socialni dialog, omogočanje usklajevanja družinskega in poklicnega življenja ter zdravo, varno in primerno delovno okolje.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Slovenska delovnopravna zakonodaja je predvsem preobsežna, posledično nerazumljiva in vsebinsko gledano precej toga. Od drugih držav članic se lahko prenese primere dobre prakse poenostavitve, večje jasnosti in fleksibilnosti, ki jih zahteva sodoben trg dela.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

(Neobdavčeno) vračilo potnih stroškov za prevoz na in z dela je slovenska posebnost. Na neki način je to kompenzacija za preveč obdavčene plače, s čimer se skupno povišuje neto prejemek delavca. Menimo, da zaradi navedenega ni smiselno spreminjati te ureditve.

Slovenska demokratska stranka (SDS) in Slovenska ljudska stranka (SLS)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Menimo, da je to dobro. Ta omejitev predstavlja dovolj možnosti za individualne prilagoditve.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Vprašanje je povezano s konkurenčnostjo in produktivnostjo. Glede na to, da Slovenija zaostaja po produktivnosti, bi bilo obvezno skrajšanje delovnega časa na nacionalnem nivoju škodljivo za konkurenčnost. Tisti delodajalci, ki pa to lahko prenesejo, ker je narava njihovega dela takšna, da krajši delovnik ali krajši delovni teden pripomore k višji produktivnosti, to seveda lahko storijo.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Dovolj je, da so določene minimalne zahteve glede najpomembnejših delovnopravnih institutov. Glede na to, da je gospodarsko okolje v državah različno razvito, je pomembno, da so minimalne zahteve določene z relativnimi razmerji, in ne z absolutnimi številkami.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Delovnopravna zakonodaja na splošno prepočasi sledi tehnološkemu razvoju. To je največja hiba v vseh državah. Vzporedno s spreminjanjem trga dela bi se morala spreminjati tudi zakonodaja. Pomembno pri tem je, da so pravice zaposlenih ustrezno zaščitene.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Veliko bolje bi bilo, če bi bili stroški za prihod na delo in tudi stroški za malico del plače.

Domovinska liga (DOM)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

V Domovinski ligi verjamemo v svobodo sklepanja pogodb. Tudi delovnih. Razumemo pa, da delodajalci in delojemalci niso v enakem položaju, zato je razumna regulacija trajanja delovnega tedna smiselna. Za večino dejavnosti je 48-urna omejitev smiselna, za deficitarne poklice, kot je zdravniški, pa preveč omejujoča. V vsakem primeru nasprotujemo nadaljnjemu zniževanju omejitve skupnega trajanja delovnega časa.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Če gre za vzajemno odločitev tako delodajalcev in delojemalcem in se odraža v obojestranskem zadovoljstvu, jo pozdravljamo. Menimo, da je to problematiko najpametneje prepustiti socialnemu dialogu, najbolje kar na ravni podjetja. Države članice in EU naj se ne vmešavajo.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

V Domovinski ligi nasprotujemo poenotenju delavske zakonodaje, ta naj ostane pristojnost držav članic. Države se preveč razlikujejo po institucionalni zgodovini, vrednotah, razvitosti, zato ena sama optimalna rešitev za 28 članic ne obstaja.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Slovenska delavska zakonodaja je glede socialnih pravic razmeroma velikodušna. Kazalo bi razmisliti o večji prožnosti odpuščanja in zaposlovanja, pri čemer bi lahkotnost odpuščanja iz poslovnih razlogov kazalo nadomestiti z višino odpravnin, natančneje z njihovim zvišanjem. Specifičen problem, ki ne sodi neposredno v delovno zakonodajo, je število dela prostih dni. V Sloveniji smo v samem vrhu državnih praznikov kot dela prostih dni. Te bi kazalo spraviti v razumno mero.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Trenutna ureditev ni ustrezna in predstavlja delni socialni korektiv politike nizkih plač. Delodajalca ne bi smeli obremenjevati s tem, kje živi zaposleni. Z vidika produktivnosti je to irelevantno, z vidika z delom povezanih stroškov pa ni. Obstoječi sistem tudi spodbuja k malverzacijam z naslovi stalnega prebivališča in izkazovanja previsokih stroškov prevoza. Naklonjeni smo ukinitvi te unikatne rešitve, če bi se za ustrezen znesek zvišale plače.

Socialni demokrati (SD)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Socialni demokrati si prizadevamo za 35-urni delovnik in dosledno spoštovanje pravice ljudi do počitka, družinskega in zasebnega življenja. Odpravi omejitev dela prek rednega delovnega časa nasprotujemo.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Idejo podpiramo. Krepiti moramo kvaliteto življenja ljudi, ne pa koncentracije dobičkov v rokah najbogatejših.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Seveda. Osnova za to so enotna pogodba o zaposlitvi, 35-urni delovnik ter skupni standard minimalnega dohodka in enotna politika standarda in varovanja pravic zaposlenih.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Uveljaviti je treba najvišje standarde enakopravnosti spolov, delavskega soupravljanja in privzeti najvišje standarde varnosti pri delu. Skupno, za vse.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Zaposlenim morajo biti vrnjeni vsi stroški, ki jim nastanejo v okviru opravljanja svojega dela.

Levica

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Da, to omejitev bi bilo treba zaostriti, cilj Levice je delovnik, krajši od 40 ur. Preigravamo več variant. Prva je klasično krajšanje delovnika na šest ali sedem ur. Druga je štiridnevni delovni teden. Tretja pa je uveljavitev pravice do "sabbaticala", do plačane daljše odsotnosti od dela. Po tej varianti bi delavec npr. za vsako leto dela dobil dva meseca v dobro, ki ju lahko izkoristi za daljšo odsotnost. Npr. po šestih letih dela bi si lahko vzel eno leto prosto za osebne projekte, izobraževanje, potovanja, karierno preusmeritev ali kaj podobnega. 

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Da, smo ji naklonjeni. Kot rečeno, preigravamo več variant. Prva je klasično krajšanje delovnika na šest ali sedem ur. Druga je štiridnevni delovni teden. Tretja pa je uveljavitev pravice do "sabbaticala", do plačane daljše odsotnosti od dela.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Absolutno. Poleg davčnega je v EU nujno zajeziti socialni damping in vzpostaviti minimalne skupne standarde, kot so minimalna skupna plača (ta bi morala vsaj za 20 % presegati minimalne življenjske stroške v vsaki državi), enotna omejitev glede delovnega časa, skupna določitev minimalne odmere pokojnine za poln delovni čas ipd.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Krajši delovnik iz Francije, delavsko soupravljanje iz Nemčije.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Predvsem bi morali spodbujati čim bolj trajnosten prevoz na delo.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Kljub omejitvi tedenskega obsega delovnika je v praksi prepogosto delovnik Evropejcev mnogo daljši. Medicinske statistike že nedvoumno kažejo posledice izčrpanosti in preobremenjenosti ljudi, zlasti nas mora skrbeti, da je to pogosto med mladimi, ki so praviloma zaposleni za določen čas, v začasnih in nasploh nezanesljivih razmerjih. Osebno sem zelo naklonjen skrajševanju delovnika, zlasti v delovno intenzivnih panogah in tam, kjer je zaradi narave dela smiselno opuščanje togih pravil in norm.

Bolj kot krajšanje delovnika, ki se je že marsikje pokazalo za uspešen poslovni model, pa me osebno skrbi varnost delovnih razmerij. Evropa, zlasti, ko govorimo o mladih, je postala celina prekarcev, ki živijo iz meseca v mesec in si za ceno kakršnegakoli delovnega razmerja pač ne morejo privoščiti niti osnovne misli na to, kaj bo z njimi, ko bo napočil čas za upokojitev. To, v kar jih delodajalci silijo in kar mnogi razumejo kot podjetniško svobodo, je tempirana bomba za čas čez 20, 30 let, ko bodo na pragu upokojitve milijoni iztrošenih, utrujenih ljudi z nikakršnimi vplačili v pokojninsko blagajno. Teh stvari ne moremo prepuščati trgu, to morajo svojo vlogo odigrati in države in Evropska unija.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Da. Tudi pri nas je že nekaj podjetij, ki uvajajo skrajšani delovnik in kot je znano, so vsa po vrsti spodobno uspešna in prepoznavna v svoji panogi.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Bolj bi morali biti poenoteni evropski socialni standardi, ki bi narekovali oblikovanje rešitev tudi na trgu dela (minimalna plača, zajezitev prekarnih oblik zaposlitve …). V preteklem mandatu so bili pozivi k oblikovanju takih standardov redno preslišani, v času kampanje pa jim čedalje glasneje pritrjujejo vsi, tudi največje politične skupine, in to vnemo bo treba izkoristiti takoj, ko bo steklo delo v novem sklicu evropskega parlamenta.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Gotovo je ena od idej, ki je vredna razmisleka na evropski ravni, ta, ki ste jo v vašem uvodnem vprašanju postavili tudi vi, to je krajši delovnik.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

O upravičenosti pravic, kakršna je vrnitev potnih stroškov za prihod na delo, se mi – iskreno povedano – zdi nespodobno sploh razpravljati. Taki pomisleki dišijo po neoliberalizmu, ki je Evropo opustošil občutka za najbolj ranljive ljudi in tiste, ki s svojim delom težko preživijo. Taka logika, ki nad vse postavlja samo moč, je nevaren odmik od norm socialne države in se ji moramo in v Sloveniji in v Evropi odločno upreti.

Stranka Alenke Bratušek (SAB)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?


Direktiva določa zgolj zgornjo mejo, koliko ur lahko nekdo v EU dela, in ne omejuje podjetij ali posameznih držav v EU, naj imajo krajši delovni čas od preostalih, zato je ne bi spreminjali.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Če si podjetja ali države lahko privoščijo skrajšati delovni čas – če lahko delavce plačajo enako, čeprav bodo na delu prisotni manj ur; če kljub zmanjšanju delovnih ur dosegajo želeno stopnjo produktivnosti; če lahko pridobijo dovolj sposobnih delavcev za nadomeščanje tistih, ki bodo delali manj; če je na trgu dela sploh dovolj delavcev za določeno panogo –, naj ga skrajšajo.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Predvsem je naš cilj, da bi postopoma na enako raven spravili plače v EU, saj imamo zdaj pretežno selitev delovne sile v bolj razvite države, v obratno smer pa ne. To pa seveda ni dobro ne na kratki ne na dolgi rok. Evropska unija lahko pri tem izzivu pomaga z evropskimi sredstvi, s katerimi izenačujemo razvitost posameznih držav in regij. Zato moramo ostati v EU in poskrbeti, da bomo na doseženi blaginji gradili naprej.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Predvsem bi morali prenehati izkoriščati začasno zaposlovanje v primerih, ko bi moral delavec imeti pogodbo za nedoločen čas. Delavci bi morali biti za svoje delo tudi primerno in pravočasno plačani.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Ta pravica naj ostane.

Komentarji

17

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • zvonee / 21.05.2019. ob 18:21 +8 - 1

    TE VOLITVE ZA NAS NORMALNE DRŽAVLJANE NIMAJO NOBENE VEZE. IZBRANI BODO DOBIVALI 20.000 € PLAČE IN JEBALO SE JIM BO ZA NAS !

    +8 - 1
  • modrooki / 21.05.2019. ob 19:29 +6 0

    Mene ta populizem ne zanima. Jaz bi delal 5 dni v tednu. Koga naj volim?

    +6 0
  • v63 / 21.05.2019. ob 23:39 +3 0

    Levi populizem v najčistejši obliki!

    +3 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin