Bi delali le štiri dni v tednu? Poglejte, koga morate voliti. #video

Stranka modernega centra (SMC)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Minimalni standardi v zvezi z delovnim časom izhajajo iz različnih konvencij Mednarodne organizacije dela, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah. Predvsem se nam zdi ključno, da je skupno trajanje delovnega časa na teden omejeno navzgor in velja za vse države članice enako. Pri tem je treba upoštevati tudi morebitne posebne zakonske ureditve (v določenih dejavnostih in poklicih) in kolektivne sporazume oz. pogodbe. Zaradi ustrezne zaščite delavcev in njihovih pravic se maksimalna omejitev na tedenski ravni vsekakor ne sme odpraviti. Se je pa treba zavedati, da je organizacija delovnega časa v veliki meri odsev potreb delovnega procesa ter njegovih tehnoloških in organizacijskih značilnosti. Zaradi izrazitega tehnološkega razvoja in naprednih komunikacijskih zmožnosti, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, vprašanja, povezana z delovnim časom, že pomembno zaznamujejo socialni dialog tako na ravni EU kot na ravni posameznih držav članic.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Delovni procesi so se od uvedbe 40-urnega delovnika korenito spremenili, vse večje je zavedanje pomena produktivnosti, na katero vpliva mnogo dejavnikov. Vse bolj smo družba znanja, ki za svoj razvoj potrebuje nove pristope: na trgu dela ali pri organizaciji delovnih procesov. Podpiramo predvsem poglobljeno razpravo ter širši socialni in družbeni dialog o tej možnosti. Ocenjujemo, da se bo to vprašanje v prihodnjem obdobju na EU ravni še bolj izpostavljalo. Kar se tiče nacionalnega konteksta, potrebujemo predvsem kvalitetne raziskave in pilotne projekte (teh nam za zdaj primanjkuje), da bi lahko podali objektivne ocene učinkov takšnih ukrepov, ki bi bistveno spremenili delovne procese. Ocenjujemo, da je prišel čas, da se o ideji krajšega delovnika resno pogovarjamo in ugotovimo vse pozitivne in negativne učinke takšne uvedbe.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

EU bi se morala enotneje opredeljevati predvsem do tistih aktualnih vprašanj trga dela, ki so skupna vsem državam članicam - npr. boj proti prekarnemu delu, prilagajanje delovnih pogojev starejšim delavcem ter spodbujanje njihove aktivacije na trgu dela, zagotavljanje hitrejših odzivov na potrebe po ustrezno izobraženi in usposobljeni delovni sili, povečanje deleža žensk na vodstvenih položajih v gospodarstvu itd.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Zgledovati se je treba predvsem po tistih dobrih praksah, ki zagotavljajo in ohranjajo ustrezno zaščito pravic delavcev ter enake pogoje na trgu dela. Izziv zagotovo predstavljajo dobro plačana delovna mesta, varne zaposlitve za vse starostne generacije, zmanjšanje števila prekarnih zaposlitev, aktivacija dolgotrajno brezposelnih itd. Slovenija mora v prihodnje narediti korak naprej pri zagotavljanju bolj uravnotežene zastopanosti med spoloma na vodilnih delovnih mestih v javnih podjetjih in v gospodarstvu - zato bi se veljalo zgledovati po državah EU, ki imajo takšne ukrepe že uveljavljene.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Menimo, da je trenutna ureditev glede vrnitve potnih stroškov ustrezno urejena in je v tem trenutku ne bi spreminjali.

Dobra država (DD)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Za zdaj ne. Veliko ljudi ne glede na to direktivo dela veliko več, ker imajo specifično naravo dela. Bolj pomembno je preganjanje izkoriščanja delavcev in omejitev dela izkoriščevalskih agencij za posredovanje dela.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

V osnovi je to stvar dogovora med delodajalci in delojemalci in produktivnosti. Res pa je, da v določenih primerih skrajšani delovni čas pomeni večjo motivacijo, vpliva tudi na kakovost življenja državljanov.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Na področju minimalnih relativnih plačil in zaščite pravic delavcev da. Ampak ne v absolutnih zneskih, npr. minimalne evropske plače ipd., ker so prejemki v vsakem primeru odvisni od produktivnosti v posamezni regiji, državi.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Čim večja omejitev posredovalnih agencij, ki izkoriščajo delavce. Ureditev pravic delavcev na podlagi pogodbenega dela, ali s. p., kot je to primer v Sloveniji. Mi dejansko proizvajamo armado revežev, ki bodo ostali brez resnih pokojnin.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Bistvo je, da se ta sistem ne zlorablja.

Lista Marjana Šarca (LMŠ)

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Urejenost delavske zakonodaje je še vedno v veliki meri pristojnost posameznih držav članic EU, zato je vloga EU in njenih institucij omejena na sprejemanje uredb in direktiv na tem področju. Države članice EU so predvsem enotne, ko gre za sprejemanje smernic zaposlovanja. Ena bistvenih prednosti evropske integracije držav je prost pretok delovne sile. Delovno pravo EU pa daje temeljne usmeritve in opredeljuje minimalne standarde pogojev dela in zaposlovanja in je zavezujoče za vse članice EU. Cilj vseh držav članic je, da se poveča zaposlenost, zmanjša revščina, zmanjša opuščanje šolanja, poveča terciarno izobraževanje (za osebe med 30. in 34. letom). Vseeno pa moramo, kjer je to mogoče, stremeti k večji enotnosti pri sprejemanju delavske zakonodaje. V prihodnje bi bilo treba odpreti široko razpravo na temo sprejetja skupne delavske zakonodaje na ravni EU, ki bo med drugim zmanjšala vrzel pri enakopravnosti moških in žensk (višina plače, zaposlovanje žensk, kjer je odstotek zaposljivosti moških še vedno višji) ter urejala vedno bolj naraščajoči problem prekarnega dela oz. nestandardnih oblik dela, kot je začasna zaposlitev.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Prepoznanje in prenos dobrih praks med državami je temeljna substanca močne Evropske unije. Odlično priložnost za izboljšanje delavske zakonodaje torej predstavlja ravno možnost sodelovanja ter izmenjave informacij in dobrih praks. Tako v Sloveniji kot tudi v Finski imamo pozitiven primer, kjer je dobro poskrbljeno za obdobje porodniške in je ta daljša, kot je na primer v Luksemburgu. V prihodnje se bo obravnaval predlog direktive o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja staršev in oskrbovalcev, kjer Slovenija med državami članicami EU že zagotavlja visoko stopnjo plačila, vezanega na čas trajanja dopusta za starše (v določen meri tudi oskrbovalcem). Dober primer na področju dela predstavlja v Avstriji t. i. sistem vajeništva, kjer si mladi že v času izobraževanja pridobijo potrebne delovne izkušnje v podjetjih, kar jim po zaključeni izobrazbi poveča možnosti za prihodnjo zaposlitev.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Vračilo stroškov, ki nastanejo zaradi prevoza na delo, je bistven del socialne varnosti zaposlenega, zato zagovarjamo njihovo ohranitev. Četrta industrijska revolucija bo povzročila mnoge spremembe na področju preoblikovanja tradicionalnih delovnih procesov in posledično same mobilnosti zaposlenih ter pospešila razmislek o redefiniciji modela izplačevanja potnih stroškov zaposlenih. Nekonkurenčnost javnega potnega prometa v Sloveniji sili zaposlene, da pri dnevnih migracijah na delovna mesta po državi uporabljajo zasebne prevoze, s čimer se dodatno povečujejo negativni vplivi na okolje in družabnost skupnosti. Uvedba enotne vozovnice je korak v pravo smer, ki bo s hitrimi avtobusnimi linijami prav gotovo vplivala na povečanje deleža uporabnikov javnega potniškega prometa. Cilj vsake spremembe vračila potnih stroškov mora biti enakopravnost med prejemniki in njihovo ustrezno vrednotenje.

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Ideja o skrajšanem delovnem tednu ima realnejšo osnovo, če se o predlogu začnemo pogovarjati na ravni celotne Evropske unije, saj uspeh slovenskega gospodarstva temelji na povezanosti z evropskimi in svetovnimi trgi. Z vso resnostjo je treba upoštevati tudi razlike med posameznimi gospodarskimi področji, saj težko enačimo visoko delovno intenzivne panoge z manjšimi razvojno prilagodljivimi podjetji. Kljub temu pa pozdravljamo poglobljen premislek o tovrstnih pobudah z vsemi socialnimi partnerji in državljani s tovrstnimi izkušnjami, saj so skladne s solidarnostnim konceptom slovenske politične ureditve in predstavljajo pozitivne učinke za rast posameznika ter družbe kot celote. V LMŠ vselej postavljamo človeka pred interese kapitala. Veljavna zakonodaja že dopušča, da se lahko delovni čas z zakonom ali kolektivno pogodbo določi v razponu od 36 do 40 ur na teden, tudi v okviru panožnih ali podjetniških pogodb. Ob tem se pa zavedamo, da hitro napredujoča tehnologija vpliva na razvoj novih poslovnih modelov, ki spreminjajo delovna razmerja in delovne procese, pri tem pa puščajo mnogo odprtih vprašanj za skupno politiko držav Evropske unije. V LMŠ smo torej mnenja, da moramo najprej začeti z manjšimi koraki predvsem v smeri večjih spodbud za tiste delodajalce, ki nudijo družini in posamezniku prijazno ter prilagodljivo delovno okolje. Na podlagi učinkov omenjenih mehkih ukrepov in z dodatnimi analizami merjenja širših družbenih učinkov bi oblikovali jasno dolgoročno strategijo prilagajanja delovnih procesov v skladu s tehnološkim razvojem in kakovostjo življenja, ki si jo želimo v Sloveniji.

Domovinska liga (DOM)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

V Domovinski ligi verjamemo v svobodo sklepanja pogodb. Tudi delovnih. Razumemo pa, da delodajalci in delojemalci niso v enakem položaju, zato je razumna regulacija trajanja delovnega tedna smiselna. Za večino dejavnosti je 48-urna omejitev smiselna, za deficitarne poklice, kot je zdravniški, pa preveč omejujoča. V vsakem primeru nasprotujemo nadaljnjemu zniževanju omejitve skupnega trajanja delovnega časa.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Če gre za vzajemno odločitev tako delodajalcev in delojemalcem in se odraža v obojestranskem zadovoljstvu, jo pozdravljamo. Menimo, da je to problematiko najpametneje prepustiti socialnemu dialogu, najbolje kar na ravni podjetja. Države članice in EU naj se ne vmešavajo.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

V Domovinski ligi nasprotujemo poenotenju delavske zakonodaje, ta naj ostane pristojnost držav članic. Države se preveč razlikujejo po institucionalni zgodovini, vrednotah, razvitosti, zato ena sama optimalna rešitev za 28 članic ne obstaja.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Slovenska delavska zakonodaja je glede socialnih pravic razmeroma velikodušna. Kazalo bi razmisliti o večji prožnosti odpuščanja in zaposlovanja, pri čemer bi lahkotnost odpuščanja iz poslovnih razlogov kazalo nadomestiti z višino odpravnin, natančneje z njihovim zvišanjem. Specifičen problem, ki ne sodi neposredno v delovno zakonodajo, je število dela prostih dni. V Sloveniji smo v samem vrhu državnih praznikov kot dela prostih dni. Te bi kazalo spraviti v razumno mero.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

Trenutna ureditev ni ustrezna in predstavlja delni socialni korektiv politike nizkih plač. Delodajalca ne bi smeli obremenjevati s tem, kje živi zaposleni. Z vidika produktivnosti je to irelevantno, z vidika z delom povezanih stroškov pa ni. Obstoječi sistem tudi spodbuja k malverzacijam z naslovi stalnega prebivališča in izkazovanja previsokih stroškov prevoza. Naklonjeni smo ukinitvi te unikatne rešitve, če bi se za ustrezen znesek zvišale plače.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)

1. Direktiva EU omejuje skupno trajanje delovnega časa na največ 48 ur tedensko. Ali menite, da bi bilo treba to omejitev odpraviti ali pa kako drugače regulirati (povišati, zmanjšati število ur)?

Kljub omejitvi tedenskega obsega delovnika je v praksi prepogosto delovnik Evropejcev mnogo daljši. Medicinske statistike že nedvoumno kažejo posledice izčrpanosti in preobremenjenosti ljudi, zlasti nas mora skrbeti, da je to pogosto med mladimi, ki so praviloma zaposleni za določen čas, v začasnih in nasploh nezanesljivih razmerjih. Osebno sem zelo naklonjen skrajševanju delovnika, zlasti v delovno intenzivnih panogah in tam, kjer je zaradi narave dela smiselno opuščanje togih pravil in norm.

Bolj kot krajšanje delovnika, ki se je že marsikje pokazalo za uspešen poslovni model, pa me osebno skrbi varnost delovnih razmerij. Evropa, zlasti, ko govorimo o mladih, je postala celina prekarcev, ki živijo iz meseca v mesec in si za ceno kakršnegakoli delovnega razmerja pač ne morejo privoščiti niti osnovne misli na to, kaj bo z njimi, ko bo napočil čas za upokojitev. To, v kar jih delodajalci silijo in kar mnogi razumejo kot podjetniško svobodo, je tempirana bomba za čas čez 20, 30 let, ko bodo na pragu upokojitve milijoni iztrošenih, utrujenih ljudi z nikakršnimi vplačili v pokojninsko blagajno. Teh stvari ne moremo prepuščati trgu, to morajo svojo vlogo odigrati in države in Evropska unija.

2. V nekaterih državah oz. podjetjih so delovni čas zaposlenih že zmanjšali. Ponekod so uvedli šesturni delovnik, drugje štiridnevni delovni teden. Kaj menite o tej ideji, ste ji naklonjeni?

Da. Tudi pri nas je že nekaj podjetij, ki uvajajo skrajšani delovnik in kot je znano, so vsa po vrsti spodobno uspešna in prepoznavna v svoji panogi.

3. Bi moralo biti v EU področje delavske zakonodaje urejeno (bolj) enotno?

Bolj bi morali biti poenoteni evropski socialni standardi, ki bi narekovali oblikovanje rešitev tudi na trgu dela (minimalna plača, zajezitev prekarnih oblik zaposlitve …). V preteklem mandatu so bili pozivi k oblikovanju takih standardov redno preslišani, v času kampanje pa jim čedalje glasneje pritrjujejo vsi, tudi največje politične skupine, in to vnemo bo treba izkoristiti takoj, ko bo steklo delo v novem sklicu evropskega parlamenta.

4. Ali bi morali v slovensko ali evropsko zakonodajo prenesti še kakšen primer dobre prakse na področju delavske zakonodaje iz drugih članic? Ali pa morda kakšnega ukiniti?

Gotovo je ena od idej, ki je vredna razmisleka na evropski ravni, ta, ki ste jo v vašem uvodnem vprašanju postavili tudi vi, to je krajši delovnik.

5. Kaj menite o pravici zaposlenih v Sloveniji, da dobijo vrnjene potne stroške za prihod na delo oz. odhod z dela? Bi to uredili kako drugače?

O upravičenosti pravic, kakršna je vrnitev potnih stroškov za prihod na delo, se mi – iskreno povedano – zdi nespodobno sploh razpravljati. Taki pomisleki dišijo po neoliberalizmu, ki je Evropo opustošil občutka za najbolj ranljive ljudi in tiste, ki s svojim delom težko preživijo. Taka logika, ki nad vse postavlja samo moč, je nevaren odmik od norm socialne države in se ji moramo in v Sloveniji in v Evropi odločno upreti.