Vlada potrdila predlog sheme skrajšanega delovnega časa

Vlada izdala uredbo za podelitev zdravstvenih koncesij 

Vlada je na današnji seji izdala uredbo o podelitvi koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe na področjih specializirane zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni, in sicer oftalmologije, psihiatrije, interne medicine s pnevmologijo, pediatrične alergologije, klinične psihologije, in zobozdravstvene dejavnosti, so sporočili po seji.

Ministrstvo za zdravje bo pripravilo javni razpis za podelitev novih koncesij na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti z namenom zagotoviti dostopnost do zdravstvenih storitev na področjih, kjer jih javni zdravstveni zavodi ne morejo izvajati v zadostnem obsegu.

Ugotovili so, da javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotoviti dostopnosti do zdravstvenih storitev na področjih oftalmologija (2,1 programa), psihiatrija (1,0 programa), interna medicina s pulmologijo (1,0 programa), pediatrična alergologija (0,6 programa), klinična psihologija (1,5 programa), čeljustna in zobna ortopedija (2,3 programa), parodontologija (2,1 programa), zobne bolezni in endodontija (1,0 programa) ter maksilofacialna kirurgija (1,0 programa).

Ministrstvo bo zato izvedlo javni razpis za podelitev koncesij v skupnem obsegu 6,2 programa za specializirano zdravstveno dejavnost in 6,4 programa za zobozdravstvo.

Rekativacija že podeljenih koncesij

Dodali so, da podelitev koncesij ne predstavlja širitve programov, za kar bi ministrstvo iz proračuna moralo zagotoviti dodatna sredstva. Temveč gre za programe, ki so se že izvajali in so že bile podeljene koncesije, vendar so bile nato vrnjene zaradi različnih razlogov, kot so bolezen, upokojitev ali neizvajanje programa.

Koncesijski akt, ki določa pogoje in postopek podelitve koncesij, sprejme vlada ob predhodnem soglasju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v obliki uredbe o podelitvi koncesij, so še sporočili po seji vlade.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa je v odgovoru na poslansko vprašanje na redni seji DZ v ponedeljek dejala, da bo ministrstvo objavilo javni razpis najpozneje v 30 dneh od uveljavitve uredbe. "Kar pomeni, da bo skladno s postopkom koncesija predvidoma podeljena do junija 2025," je povedala.

Ob tem je dodala, da se koncesije na sekundarni ravni razpisuje za območje statističnih pokrajin, in ne za območje občin kot na primarni ravni.

Vlada potrdila predlog sheme skrajšanega delovnega časa

Predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas predvideva, da bi lahko delodajalci z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela zaposlenim za polni delovni čas odredili delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo, je sporočil urad vlade za komuniciranje.

Pri tem bi bili delodajalci upravičeni do delnega povračila nadomestila plače zaposlenim za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, in sicer v višini 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca (bruto I).

Do subvencije bi bila upravičena podjetja, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom zaposlenih ne bi mogla zagotoviti 90 odstotkov dela in bi jim delovni čas skrajšala za od pet do največ 20 ur na teden.

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, bi se lahko v primeru naravne nesreče v podjetjih denimo dogovorili, da bi 14 dni delali, 14 dni pa ne.

Ukrep bi veljal do največ pol leta v obdobju dveh let 

Ukrep bi veljal za delodajalce, ki so pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, in zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oz. fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.

Posamezno podjetje bi bilo lahko na posamezen "dogodek" (naravno nesrečo, krizo) v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let.

Delavec bi se moral v petih delovnih dneh od odreditve skrajšanega delovnega časa prijaviti v evidenco delavcev, ki so vključeni v shemo, pri zavodu za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca. V času odrejenega skrajšanega delovnega časa bi se imel "pravico in dolžnost" vključiti v usposabljanje in izobraževanje, v vladnem sporočilu navaja ministrstvo.

O vrsti usposabljanja ali izobraževanja bi se dogovorila delavec in zavod. Delavec bi bil za vsako uro prisotnosti v programu usposabljanja ali izobraževanja upravičen do dodatka za vključenost in tudi dodatka za prevoz, kot ju določa pravilnik, ki ureja izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj bi objavil zavod na svoji spletni strani.

Delavcu, ki bi uspešno zaključil program usposabljanja ali izobraževanja, bi zavod izplačal denarno nagrado v višini 100 evrov, navaja ministrstvo.

Subvencije in nagrade ter delitev dobička se med seboj izključujejo

Kot je povedal minister, podjetja za enako obdobje, kot bi prejemala subvencijo, ne bi smela izplačevati nagrad in dobičkov. Da bi preprečili primere, ko so podjetja, ki so prejela državno pomoč, počakala z izplačili in si jih nato naslednje leto izplačala dvojno, je predvideno, da bi si drugo in tretje leto lahko izplačala dobičke in nagrade, bi pa morala enak znesek tudi vrniti v državni proračun.

Shemo bi aktivirala vlada, in sicer v dveh primerih: v primeru naravne nesreče ali epidemije in v primeru gospodarske krize. Pri slednjem bi vlada na predlog ministrstev za delo in gospodarstvo proučila napovedi gospodarskih gibanj in brezposelnosti, pričakovanja podjetij glede naročil ipd., nato pa presodila, ali razmere zahtevajo aktivacijo sheme, je dejal minister.

Bojazen pred morebitno krizo

"Gospodarska klima spet ni ugodna, slovenska podjetja se bojijo tega, kar se dogaja na naših izvoznih trgih. V prvi vrsti je zaskrbljena avtomobilska industrija in marsikje naročila že upadajo, zato so dlje časa pozivali vlado, naj uvede možnost nekakšne interventne sheme za skrajševanje delovnika, če do tega pride, da se ne bomo spet soočili z množičnim odpuščanjem in z množično brezposelnostjo," je pojasnil.

Kot je v sporočilu dodatno navedlo ministrstvo, se v časih gospodarske negotovosti zaradi upadanja naročil podjetjem v posameznih gospodarskih panogah izkazuje potreba po ureditvi, ki bi uveljavljanje pravice do delnega povračila nadomestila plače omogočila tudi samo po določenih panogah oz. dejavnostih, ki bi se soočala z večjimi težavami, npr. v avtomobilski ali prehrambni industriji.

"Gre za reševanje težav posameznih panog, ki so sicer ciklične oz. začasne narave, torej ko se takšen upad zgodi le v delu gospodarstva, zaradi česar se po splošnih pogojih ukrep ne bi mogel uporabiti, je pa to ohranjanje delovnih mest za gospodarstvo zelo koristno in potrebno," pravi ministrstvo.

Doslej tovrstne subvencije le dvakrat

Država je skrajšanje delovnega časa doslej subvencionirala v dveh obdobjih, prvič v času gospodarske krize letih 2009-2012 in drugič v času pandemije covida-19. Obakrat je šlo za interventni ukrep, sedaj želi vlada po vzoru iz tujine, predvsem Avstrije in Nemčije, vzpostaviti stalno shemo, ki bi jo lahko vlada po potrebi aktivirala, je dejal Mesec. Namen je, da ne bi vsakokrat oblikovali interventnih ukrepov in da bi lahko preprečili primere, ko bi se število brezposelnih zelo hitro povečalo, tudi za več 10.000.

Minister pričakuje, da bo zakon v DZ sprejet v roku dveh ali treh mesecev.

Janševim ni uspelo, alkohola v šolah ne bo

Predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, s katerim so v SDS želeli omogočiti prodajo alkohola na prireditvah in dogodkih v šolskih prostorih v času, ko tam ni pouka in obšolskih dejavnosti, je v državnem zboru končal zakonodajno pot. Sredi februarja ga je že zavrnil pristojni odbor DZ. V koaliciji so predlogu znova očitali normalizacijo alkohola.

Kot je v imenu predlagatelja danes ponovno izpostavil poslanec SDS Zoran Mojškerc, so v mnogih manjših krajih po Sloveniji šole, telovadnice, igrišča in druge šolske površine edini prostori, kjer je mogoče organizirati kulturne, športne, družabne ali tradicionalne prireditve. Zatrdil je, da predlog ni bil namenjen spodbujanju mladih k uživanju alkohola, ampak podpori lokalnemu okolju in ohranjanju tradicije.

Foto: STA

Razočaranje nad tem, da koalicija ni prisluhnila predlogu, je izrazil poslanec NSi Aleksander Reberšek. Priznal je, da je prekomerno pitje alkohola v Sloveniji problem. Vseeno verjame, da prepovedovanje alkohola v šolskih prostorih ne rešuje temeljnega problema prekomerne rabe alkohola. Koaliciji je očital, da so kljub izraženi skrbi za zdravje državljanov v preteklosti nasprotovala predlogu, da bi se poslanci testirali na prepovedane droge.

Predstavnik poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je izrazil razočaranje nad razpravo na pristojnem odboru. Meni namreč, da so bili tam poslanci, ki so želeli pomagati manjšim krajem, napačno označeni za promotorje alkohola. "Vsak izmed nas je že v državni ustanovi, tudi tu v državnem zboru, ob rojstnem dnevu ali ob imenovanju kakšne vlade nazdravil z alkoholom, pa ne mislim, da smo s tem spodbujali k uživanju alkohola," je prepričan.

Pozitivne posledice ne odtehtajo številnih negativnih

V SD medtem menijo, da morebitne pozitivne posledice sprememb zakona ne odtehtajo številnih negativnih. Poslanka SD Bojana Muršič je izpostavila tveganje normalizacije uživanja alkohola v okoljih, ki so primarno namenjeni izobraževanju. V SD so prepričani, da je mogoče prireditve uspešno izvesti tudi brez točenja alkoholnih pijač. "Pomembna ni vsebina kozarca, temveč človek, s katerim nazdravljamo," je zatrdila Muršič.

Poslanka Levice Tatjana Greif je izpostavila, da je stopnja družbene sprejemljivosti uživanja alkohola v Sloveniji zelo visoka, posledice prekomernega pitja pa so lahko hujše od posledic uživanja prepovedanih drog. V Sloveniji zaradi z alkoholom neposredno povezanih vzrokov na leto umre 470 odraslih oseb pod 65. letom starosti, umrejo pa tudi tri do štiri osebe, stare med 15 in 19 let, je izpostavila. Vse institucije, ki varujejo javno zdravje, predlogu ostro nasprotujejo, je zatrdila.

Poslanec Svobode Aleksander Prosen Kralj je opozoril, da bi prisotnost alkohola v šolskih prostorih mladim sporočala, da je pitje alkohola nekaj samoumevnega in družbeno sprejemljivega. Dovolitev strežbe alkohola v šolah, četudi zunaj rednega pouka, bi prispevala k še večji normalizaciji alkohola v družbi. Prepričan je, da alkohol v šolah nima prostora ne med poukom in ne po njem.

Novice Odbor DZ za zdravstvo zavrnil predlog SDS glede alkohola v šolskih prostorih

Kordišu ni uspelo

Predlog novele zakona o minimalni plači, s katero je poslanec Levice Miha Kordiš predlagal višjo rast minimalne plače od zdaj določene, je končal zakonodajno pot. Pred kratkim so ga zavrnili člani pristojnega parlamentarnega odbora, danes pa se je DZ s tem le še seznanil.

V skladu z zakonom o minimalni plači se ta enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, Kordiš pa je v svoj predlog, ki ga je pripravil skupaj s sindikalnima centralama Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, zapisal, naj se poleg inflacije upošteva tudi stopnja realne rasti obsega bruto domačega proizvoda.

Poleg tega se pri redni uskladitvi minimalne plače ne bi uporabilo nujno medletne decembrske rasti cen življenjskih potrebščin kot sedaj, temveč v primeru, da je ugodnejša, povprečno letno rast v celotnem letu. Hkrati bi letos izvedli dodaten izredni dvig minimalne plače v višini 3,2 odstotka.

Predlog novele zakona je 11. februarja obravnaval odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga zavrnil. Danes so tako predstavniki poslanskih skupin le še predstavili svoja stališča in njegova zakonodajna pot se je končala.

Sandra Gazinovski (Svoboda) je dejala, da predlog novele zakona predstavlja želje in zahteve le ene strani v tripartitnem socialnem dialogu, to je delojemalcev. "Predloga, ki zaobhaja socialni dialog na tako pomembnem področju, kot je določanje minimalne plače, ne moremo potrditi," je pojasnila.

Da bi morala biti vsaka sprememba zakona o minimalni plači predhodno obravnavana in usklajena v okviru socialnega dialoga, po besedah Soniboja Knežaka menijo tudi v SD.

Milan Jakopovič (Levica) je spomnil, da se v njegovi stranki za višanje minimalne plače borijo že več kot desetletje in se bodo še naprej, o Kordiševem predlogu pa dejal, da tega področja ne zajema celostno. Aleksander Reberšek (NSi) je menil, da se predlog novele zvišanja minimalne plače loteva na napačen način, Zoran Mojškerc pa je v imenu SDS povedal, da si bodo prizadevali za ukrepe, ki bodo zagotavljali dostojno življenje za vse.

Podpora ureditvi področja informiranja v zvezi s kriptosredstvi

DZ je opravil drugo obravnavo predloga zakona o izvajanju uredbe o informacijah, ki spremljajo prenos sredstev in nekaterih kriptosredstev. Uredba posodablja pravila glede informacij v zvezi s prenosom tovrstnih sredstev, z zakonom pa se bo zagotovilo njeno izvajanje v Sloveniji. To je pomembno z vidika preprečevanja pranja denarja.

Uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev prinaša posodobljena pravila, katere informacije o plačnikih in prejemnikih plačil morajo spremljati prenos tovrstnih sredstev, predvsem zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma, je pojasnila Nikolina Prah z ministrstva za finance.

Kot je opozorila, so kriptosredstva zaradi svoje digitalne oblike in možnosti elektronskega prenašanja ter anonimnosti še toliko bolj dovzetna za zlorabe, še posebej v čezmejnih primerih. Zato uredba, katere izvajanje se bo uredilo z obravnavanim zakonom, določa, da mora ponudnik plačilnih storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotoviti, da vsak prenos teh sredstev spremljajo določene informacije o imetniku računa s kriptosredstvi ter prejemniku teh sredstev.

Za nadzor nad ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi bodo v skladu z zakonom pristojni Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Urejajo se tudi sankcije.

Predlog zakona so podprli v vseh poslanskih skupinah z izjemo NSi, kjer pa mu v četrtkovem glasovanju vseeno ne bodo nasprotovali. Jernej Vrtovec (NSi) je dejal, da evropska uredba prinaša prehudo regulacijo. "ZDA sproščajo in sprejemajo ukrepe, ki gredo v korist kriptovalut, EU pa je tudi na tem področju mojstrica regulacije," je bil kritičen.

DZ dopolnjuje zakon o preprečevanju pranja denarja s kriptosredstvi

Poleg tega se je DZ seznanil s predlogom novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko uredbo s področja trga kriptosredstev. Vzpostavlja se tudi sodelovanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf) in uradom za preprečevanje pranja denarja.

Vlada je predlog novele zakona poslala v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Prah je povedala, da se na podlagi evropske uredbe dodajajo v zakon novi pojmi, med katerimi je naštela 'naslov brez gostitelja', 'ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi' in 'originator'.

Z namenom opredelitve in ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma v povezavi s trgovanjem s kriptosredstvi bo moral imeti ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi po uveljavitvi novele zakona vzpostavljene notranje politike, postopke in kontrole. Določene so še dodatne zahteve za te zavezance.

V skladu z noveliranim zakonom se bodo vzpostavile nove evidence ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, vodili jih bosta Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Novela zakona o bančništvu za uskladitev z več evropskimi predpisi

V nadaljevanju se je DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o bančništvu, s katero se v slovenski pravni red prenaša več evropskih predpisov, med drugim glede digitalne operativne odpornosti, kriptosredstev in poročanja o trajnosti. Vlada predlaga tudi določbe, s katerimi želi povečati učinkovitost bonitetnega nadzora bank.

Med predlaganimi rešitvami je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Prah navedla prenos direktive glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor, s čimer se nadgrajuje tako ureditev notranjega upravljanja kot vsebina načrta sanacije banke glede digitalne operativne odpornosti. Banka Slovenije bo ocenjevala tudi tveganja, ki so jih razkrila testiranja digitalne operativne odpornosti.

V skladu z uredbo o trgih kriptosredstev se dodajajo nove vrste finančnih storitev, ki jih lahko opravljajo banke. Gre za tri vrste finančnih storitev, in sicer izdajanje elektronskega denarja, izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, ter storitve v zvezi s kriptosredstvi. O izdanih dovoljenjih bo morala Banka Slovenije obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev..

Krizne namestitve tudi za odrasle v kriznih razmerah

DZ je v nadaljevanju seje obravnaval predlog novele zakona o socialnem varstvu. Sledi dogovoru o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu in socialnem varstvu. Vzpostavlja pa tudi pravno podlago za krizne namestitve v socialnem varstvu za odrasle v kriznih razmerah.

Dogovor med drugim prinaša sistemsko ureditev interventne službe na centrih za socialno delo, ki zunaj poslovnega časa v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije opravljajo naloge interventne službe.

Predlog, ki ga je predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan, ureja ustrezen počitek strokovnih delavcev, hkrati pa zagotavlja nemoteno delovanje in lažjo organizacijo interventne službe. V skladu z njim bi omogočili zaposlitev kandidatov, ki še niso opravili strokovnega izpita za strokovne delavce oziroma strokovne sodelavce na področju socialnega varstva, a pod pogojem, da v enem letu od zaposlitve opravijo strokovni izpit.

Hkrati vzpostavljajo pravno podlago za zagotovitev krizne namestitve pri izvajalcih celodnevnega institucionalnega varstva za starejše osebe, za mlajše invalidne osebe, za otroke, mladostnike in odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi ali za odrasle osebe, ki nujno potrebujejo takojšnjo pomoč zaradi socialnih, psiholoških, zdravstvenih ali drugih kriznih razmer.

Novice Osebna izkaznica je lahko tudi zdravstvena