Torek, 28. 1. 2025, 22.40
22 ur, 21 minut
Je to le Trumpova zvijača? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,30
Donald Trump je pred volitvami obljubljal, da bo v 24 urah končal vojno v Ukrajini. Zdaj je na to obljubo pozabil, grozi pa Danski zaradi Grenlandije in Panami zaradi Panamskega prekopa.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred volitvami napovedoval, da bo v 24 urah končal vojno v Ukrajini. Te nerealne obljube seveda ni mogel uresničiti, zato je kot mojster preusmerjanja pozornosti začel dajati izjave o priključitvi Panamskega prekopa, Kanade in Grenlandije k ZDA. Vsaj tako je prepričan nekdanji vodja Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger.
"Želimo ga soditi po njegovih dejanjih." Tako je v intervjuju za nemški medij Stern dejal dolgoletni nemški diplomat Wolfgang Ischinger. Zato poziva ljudi, naj po izjavah Donalda Trumpa ne ustvarjajo preplaha. Trumpove prah dvigajoče izjave vidi kot taktiko preusmerjanja pozornosti.
Mojster preusmerjanja pozornosti
Na vprašanje novinarja Sterna, ali Trumpova zahteva po Grenlandiji ne pomeni, da se ZDA iz svetovnega policista spreminjajo v pretepača na šolskem dvorišču, je Ischinger, ki je bil med letoma 2001 in 2006 nemški veleposlanik v ZDA, odgovoril: "Poglejmo malce globlje. To so Trumpove tipične grožnje. Na koncu pa se pogajamo o kolikor toliko razumni odločitvi."
Kot trdi Ischinger, je Trump mojster preusmerjanja pozornosti. Pred volitvami je širokoustno razglašal, da bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom končal vojno v Ukrajini v 24 urah.
Panama, Kanada in Grenlandija kot preusmeritev pozornosti?
"Videlo se je, da tega ni mogoče storiti v 24 urah. Seveda je odlično, ko lahko potem govoriš stvari o Kanadi, Panami in Grenlandiji, zaradi katerih se razburja ves svet," je o Trumpovi povolilni preusmeritvi pozornosti iz nerealne obljube o končanju vojne v Ukrajini povedal nemški diplomat.
Grenlandijo je hotel dobiti Trump že v prvem mandatu, po lanskih volitvah pa je obudil te zahteve.
Glede Ukrajine je Ischinger prepričan: "V Ukrajini ne bo prekinitve ognja, dokler ZDA ne razjasnijo glavnih vprašanj varnostne politike z Rusijo. Ne gre za razmejitveno črto (med rusko in ukrajinsko stranjo, op. p). Rešitev je v tem, da je prekinitev ognja povezana s celovitim strateškim dialogom, ki vsebuje tudi vprašanje prihodnje varnostne arhitekture. Z ruske strani prihajajo signali, da so pripravljeni na dialog. Rusi hočejo biti v dialogu enakopravni z Američani. Če te ameriško-ruske ravni pogajanja ne bo, potem ne bo sporazuma o Ukrajini."
Ischinger za do zob oboroženo Ukrajino
Nekdanji vodja Münchenske varnostne konference zagovarja zamisel, da se Ukrajino tako dobro oboroži, da je Rusija ne bo več želela znova napasti. Zamisel, ki jo zagovarja Pariz – da bi v Ukrajino po premirju prišli evropski vojaki in tako varovali premirje –, se mu zdi nesmiselna.
Pri tej zamisli vidi težave. Prva je, da bo za uresničitev te zamisli potrebnih veliko evropskih vojakov. Poleg tega se je treba zavedati tveganja ponovnega ruskega napada, če bo Trump takrat rekel, da Ukrajina ni njegova težava.
Prihod vojakov svetovnega juga v Ukrajino?
Je mogoče, da bi bila v tem primeru Evropa sposobna sama vrniti udarec Rusiji, se sprašuje Ischinger. Po njegovem mnenju je ta zamisel mogoča le, če bodo sodelovale tudi ZDA.
Nemški dolgoletni diplomat Wolfgang Ischinger zagovarja zamisel, da bi po morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino v Ukrajino prišli vojaki iz držav svetovnega juga, ki bi imel mandat Združenih narodov.
Nemec zato po morebitnem ukrajinsko-ruskem premirju zagovarja prihod vojakov svetovnega juga v Ukrajino, ki bi prišli z mandatom Združenih narodov.
Pogajanja med Washingtonom in Moskvo
Po mnenju Ischingerja bodo v primeru pogajanj med Washingtonom in Moskvo tekla pogajanja tudi o sporazumu Novi start (sporazum o omejevanju strateške jedrske oborožitve) in sporazumu INF (sporazum o raketah srednjega in kratkega dosega).
Prav tako so po njegovem potrebna pogajanja o tem, v kakšni obliki naj še ostane Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Ischinger trdi, da so Rusi pripravljeni za pogajanja o Novem startu in INF, ker bi zelo radi dosegli ukinitev sankcij.
Ruski strah pred vojaškim zaostajanjem?
Rusi se zlasti pritožujejo nad ameriškimi raketnimi sistemi na Poljskem in v Romuniji, za katere ZDA pravi, da je njihova naloga preprečevanje morebitnih iranskih napadov. Obenem Rusi ne jemljejo resno evropskega nelagodja zaradi ruskega jedrskega orožja v Kaliningrajski enklavi in v Belorusiji, pojasnjuje nemški diplomat.
"Morda se bosta strani sporazumeli, da še naprej umikajo te sisteme. Ruski generali namreč nestrpno želijo začetek teh pogovorov, ker vedo, da je njihovo jedrsko orožje zastarelo. Strah jih je, da bi še bolj zaostali," je za Stern še dejal Ischinger.
