ameriške volitve
Sreda, 4. 12. 2024, 22.40
5 ur, 25 minut
Je Putin v Trumpovo bližino spravil nevarno rusko agentko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Donald Trump je za direktorico obveščevalnih služb (DNI) imenoval Tulsi Gabbard. Na tem položaju, če bo potrjena v senatu, bo načelovala ameriški obveščevalni skupnosti (IC), ki jo sestavlja 18 ameriških obveščevalnih služb.
Ruski predsednik Vladimir Putin ima v republikanskem taboru v ZDA nekatere goreče podpornike oziroma ljudi, ki zagovarjajo prijazno oziroma spravljivo ameriško politiko do Rusije. Med njimi je konservativni politični vplivnež Tucker Carlson, ki je te dni znova na obisku v Moskvi. Številni se tudi sprašujejo, ali je Trumpova izbira za vodjo ameriških obveščevalnih agencij Tulsi Gabbard Putinova agentka.
Po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah je ena od glavnih tem postalo vprašanje, kako bo to vplivalo na vojno v Ukrajini. Vemo, da je Trump pred volitvami dajal izjave, ki so bile nenaklonjene Ukrajini in ameriški pomoči.
Tucker Carlson v Moskvi
Tudi Trumpove napovedi, da bo končal vojno v 24 urah, si marsikdo razlaga v smeri, da bo njegov načrt za mir v korist Putinove Rusije in škodo Ukrajine. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali je s temi izjavami mislil resno ali pa je pred volitvami zgolj nabiral volilne glasove med tistimi ameriškimi volivci, ki se bojijo nadaljnjega zaostrovanja z Rusijo, ali pa so prepričani, da Ukrajina materialno izkorišča ZDA.
Na strah pred nadaljnjim zaostrovanjem med Zahodom in Rusijo zagotovo igra znani ameriški konservativni novinar oziroma politični vplivnež Tucker Carlson, ki je te dni znova na obisku v Moskvi. Februarja letos je v Kremlju naredil intervju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putin, tokrat je bil na vrsti ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
So Carlsonove izjave voda na kremeljski mlin?
Carlson je v svoji izjavi, objavljeni na omrežju X, med drugim dejal, da so ZDA in Rusija zaradi odločitve Joeja Bidna, da dovoli uporabo ameriškega orožja za napade na rusko ozemlje, bližje jedrski vojni kot kadarkoli v zgodovini. Torej tudi bližje kot v času kubanske raketne krize leta 1962 (takrat je Sovjetska zveza na Kubo hotela namestiti rakete z jedrskimi konicami, op. p.).
Donald Trump, Tulsi Gabbard in Tucker Carlson. Tulsi in Carlson veljata za velika zagovornika Putina.
Z jedrskim orožjem je v zadnjih letih prvi začel rožljati Putin, in to nekaj dni po tem, ko je bilo jasno, da Ukrajine ne bo mogel hitro spraviti na kolena. Te grožnje oziroma namigovanja na uporabo jedrskega orožja je Putin v poznejših mesecih še večkrat ponovil, zadnjič z uporabo nove rakete orešnik.
Zagovornica Putinove Rusije
Carlsonove besede so zagotovo všeč Moskvi, ki si tudi mane roke, ker je Trump za vodjo ameriških obveščevalnih agencij imenoval nekdanjo kongresnico s Havajev Tulsi Gabbard. Ta je bila nekdaj demokratka, nato pa je prestopila v republikanski tabor.
Že leta velja za veliko zagovornico Putinove Rusije, glasna podpornica te je postala že v času ruskega posredovanja v sirski državljanski vojni leta 2015. Tik pred ruskim napadom na Ukrajino je v začetku februarja 2022 v intervjuju na Fox News (intervjuval jo je Carlson, ki je tedaj še delal na tej televiziji) Bidna obtožila, da je vojni hujskač, ki si želi vojne med Ukrajino in Rusijo.
Mitt Romney jo označi za lažnivo izdajalko
Pozneje je celo trdila, da Bidnova administracija v Ukrajini prikrito financira vrsto tajnih biolaboratorijev, v katerih izdelujejo smrtonosne patogene. Tedaj jo je republikanec Mitt Romney označil za lažnivo izdajalko. Pozneje se je posipala s pepelom ter se izgovarjala, da je teorije širila zaradi napačne komunikacije in nerazumevanja.
Tulsi Gabbard se je rodila leta 1981 na Ameriški Samoi ter ima evropske in samoanske korenine. Odraščala je na Havajih. Leta 2004 in 2005 je bila vojakinja v Iraku. Službovala je kot članica vojaške zdravstvene enote. Med letoma 2008 in 2009 je bila vojaška policistka v Kuvajtu. Ima čin podpolkovnice. Med letoma 2013 in 2021 je bila demokratska kongresnica v Washingtonu. Leta 2022 je zapustila demokratsko stranko in letos postala republikanka.
Seveda je Tulsi Gabbard s svojimi izjavami postala v zadnjih letih zelo priljubljena v Rusiji. Ali bo res postala vodja ameriških obveščevalnih agencij (med njimi je najbolj znana CIA), bo odvisno tudi o tega, ali bo dobila potrditev v senatu. Ta ima republikansko večino, a ni nujno, da bodo vsi republikanci podprli Trumpovo kandidatko.
Bodo štirje republikanci ustavili Tulsi Gabbard?
Trumpova sporna imenovanja (med njimi so še Pete Hegseth za obrambnega ministra, Kash Patel za direktorja FBI in Robert Kennedy mlajši za ministra za zdravje) bi lahko ustavili štirje republikanski senatorji, in sicer Mitch McConnell, Susan Collins, Lisa Murkowski in John Curtis).
Graje na račun Tulsi Gabbard ne prihajajo iz demokratskega tabora, ampak tudi od znanih republikancev, kot sta zgoraj omenjeni Romney in Nikki Haley. Zadnja je Trumpovo kandidatko med drugim označila za simpatizerko Rusije, Sirije, Irana in Kitajske.
Tulsi kot priročno orodje ruske propagande?
Poznavalec Rusije Ian Garner (med drugim je napisal knjigo o krepitvi ruskega fašizma med rusko mladino) je v britanskem mediju UnHerd sicer zapisal, da ni dokazov, da je Tulsi Gabbard ruska agentka. A je opozoril na njeno protislovno, nepremišljeno in negotovo obnašanje.
Številni v ZDA so prepričani, da želi Putin, ki je bil nekdaj sam agent, tudi s propagandnimi prijemi čim bolj destabilizirati ZDA.
Omenja, da navaja trditve, ki jih potem zanika, in se navdušuje nad teorijami zarot. Prav tako se zdi, da ni sposobna sama sprejemati odločitev. Zaradi tega se Garnerju zdi priročna oseba, ki jo bo Rusija spretno izkoriščala za svoje propagandne prijeme ter sejanje nemira in razkolov na Zahodu.
Bo prišlo do velikega nezaupanja med obveščevalci?
"Če bo njeno imenovanje potrjeno, nihče ni povsem prepričan, kako bi lahko Tulsi Gabbard delovala kot vodja ameriških obveščevalnih služb. Zaradi tega bo prizadeta mednarodna in notranja izmenjava obveščevalnih podatkov ter verjetno morala znotraj agencij in oddelkov za nacionalno varnost," opozarja Garner.
Po Garnerjevih besedah je to v času konflikta med Zahodom in Rusijo lahko zelo nevarno.
Kremelj ter razdvojene in paranoične ZDA
"Že misel, da (Tulsi Gabbard, op. p.) ni zvesta ZDA, je dovolj, da zaplete ameriške politike, obveščevalce in varnostne operativce v globok boj, v katerem si bodo Putin in njegovi zavezniki veselo meli roke. V dobi dezinformacij ni več jasno, kdo je domoljub in kdo izdajalec, niti kje se vojna začne in kje konča. Razdvojena in paranoična Amerika lahko Kremlju le koristi," še svari Garner.
Na Zahodu se vsi sprašujejo, kako tesni so stiki med Trumpom in Putinom. Trump javno daje izjave, ki so naklonjene Putinu, v stikih z ruskim predsednikom naj bi ostal tudi po tem, ko je po prvem mandatu odšel iz Bele hiše.
Že pred letošnjimi ameriškimi volitvami je nekdanji namestnik direktorja FBI Andrew McCabe opozarjal, da si Rusija že desetletja želi ustvarjati kaos in delitve v ameriškem političnem sistemu. McCabe je sicer prepričan, da je že sam Trump neke vrste ruski agent, ne sicer v klasičnem smislu rekrutiranega obveščevalca.
McCabe je pred leti tudi vodil preiskavo o ruskem vmešavanju v ameriške volitve leta 2016. Preiskava je pokazala morebitne povezave med takratnim republikanskim predsedniškim kandidatom Trumpom in Moskvo.
