Janez Janša
Četrtek, 24. 3. 2022, 11.46
2 leti, 7 mesecev
Janša v Bruslju: To bi bil strel v koleno #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,17
92
V Bruslju danes poteka niz srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, kjer bodo usklajevali ukrepanje v odziv na rusko invazijo na Ukrajino. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško. Vrhov EU in Nata se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je ob prihodu v izjavi za medije izpostavil, da rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo, da pa se mu zdi malo verjetno, da bi ruske sile neposredno uporabile kemično ali biološko orožje, saj da bi bil to strel v koleno.
Ključni bodo pogovori z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom, ki je že prispel v Bruselj in bo sodeloval tudi na vrhu EU. To je prvič, da ameriški predsednik fizično sodeluje na zasedanju voditeljev članic Unije.
Janša: Pri opredeljevanju točke preloma je potrebna izjemna previdnost
Vrhov EU in Nata se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. "Zaskrbljeni smo, ko ruske sile grozijo z uporabo kemičnega orožja. Osebno ne verjamem, da bi ruska vojska uporabila kemično ali biološko orožje namenoma za taktične dosežke, saj bi bilo to zelo nespametno, ker bi bila z nečim takšnim povzročena katastrofa velikih razsežnosti. To bi bil velik strel v koleno," je ob prihodu v Bruselj v izjavi za medije povedal Janša.
O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda.
Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.
Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil.
🇸🇮 @JJansaSDS: Ko govorimo o političnem odzivu na aktualne izzive, potrebujemo pospešena pogajanja o članstvu Ukrajine, Moldavije in Gruzije v EU. Ta pogajanja močno podpiramo. pic.twitter.com/QRFNlvUbGE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2022
Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje.
Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina zdaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči. "O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhovih Nata in EU," je dejal.
Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS na zasedanju zveze NATO. Voditelji in voditeljice pričenjajo razpravo o ruski agresiji na Ukrajino. Ključno vodilo aktivnosti zavezništva je pomoč Ukrajini. @MevlutCavusoglu @POTUS @ZuzanaCaputova pic.twitter.com/jxomenUDIm
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2022
Med drugim je Janša spregovoril tudi o diplomatski misiji odpravnika poslov, ki bo v Ukrajini zastopal Slovenijo. "Misija v imenu EU je nekaj drugega. O tem pogovori še potekajo, tudi danes bodo. Slovenski odpravnik poslov bo v Ukrajini zastopal Slovenijo. Diplomatska misija se bo v Ukrajini trudila za doseganje miru in bo v pomoč vsem tistim, ki so ostali v Kijevu in si prek diplomatskih poti prizadevajo za končanje vojne," je pojasnil Janša.
Na vidiku nove sankcije proti Rusiji
Zahodni voditelji se bodo osredotočili na vprašanji, katere sankcije naj še sprejmejo proti Rusiji, da bi jo čim učinkoviteje mednarodno osamili in vojaško ohromili, ter kakšno držo naj zavzamejo v odnosu do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji.
Na vrhu EU, ki bo potekala danes in v petek, bodo po pričakovanjih največ razprave namenili energetskim dilemam, saj članice že dlje časa pestijo visoke cene energije, vojna v Ukrajini pa je energetsko sliko v Uniji še poslabšala.
Voditelji članic Unije bodo predvidoma pozvali k čimprejšnji vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne ter k pripravi mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad.
Voditelje držav članic zveze Nato je na izrednem zasedanju nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev," je dejal po poročanju tujih medijev.
Zelenski je sicer Nato že večkrat pozval k vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar pa v zavezništvu zavračajo, saj da bi to razširilo konflikt in povzročilo še več smrti.
Voditelje držav članic zveze @NATO je na izrednem zasedanju nagovoril 🇺🇦 ukrajinski predsednik @ZelenskyyUa. @JJansaSDS pic.twitter.com/CJiH2YOJVS
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 24, 2022
Voditelji EU bodo sicer ta konec tedna tudi potrdili strateški kompas - vizijo obrambnega razvoja Unije v prihodnjem desetletju, razpravljali o razmerah v BiH ter podaljšali mandat predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu še za dve leti in pol.
Članice zveze Nato so se danes na izrednem vrhu v Bruslju med drugim dogovorile, da podaljšajo mandat sedanjemu generalnemu sekretarju, Norvežanu Jensu Stoltenbergu, še za eno leto, do konca septembra prihodnje leto.
"Soočeni z največjo varnostno krizo te generacije, smo enotni s ciljem ohranjanja močnega zavezništva in varnosti naših ljudi," je ob podaljšanju mandata zapisal Stoltenberg na Twitterju in dejal, da je počaščen ob odločitvi zaveznic.
Vrh Nata potrdil štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu
Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini danes v Bruslju potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu - na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, je po vrhu sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja.
Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov, ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh.
92