Izraelski veleposlanik ekskluzivno o tem, kaj se mu je zgodilo na RTV Slovenija

Foto: STA , Eyal Sela se je rodil leta 1965 v Izraelu. Po izobrazbi je politolog. Leta 1990 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. Kot diplomat je v preteklosti delal v Gvatemali, ZDA in Španiji. Bil je tudi veleposlanik v Ekvadorju.

Po koncu študija s področja nacionalne varnosti leta 2013 je postal višji svetovalec izraelskih obrambnih sil. Je poročen in ima tri hčerke.

Z njim smo se pogovarjali o zadnji eskalaciji nasilja med Izraelci in Palestinci, o bilateralnih odnosih s Slovenijo ter o njegovem intervjuju za RTV Slovenija.

Gospod veleposlanik, kje ste trenutno?

Sem v Izraelu. Sem nerezidenčni veleposlanik v Sloveniji in na Malti. Živim v Tel Avivu, moja pisarna pa je v Jeruzalemu.

Kakšne so razmere v državi? Je kaj bolj mirno?

Ne, ni. Razmeroma mirno je v središču države, ne pa na jugu. Ljudje, ki živijo v mestih, kot sta Aškelon in Ašdod, ter v manjših mestih in vaseh, ki so oddaljene okoli 40 kilometrov od Gaze, so bili v zadnjih tednih dnevno bombardirani. To se dogaja že 20 let. Vsake toliko poskuša teroristična organizacija Hamas sprovocirati nasilje. Za svoje cilje izbirajo civiliste, ne pa vojaških tarč. Napadajo vrtce, avtobuse, avtomobile, šole in sinagoge, te so napadli ravno v nedeljo.

Kje so razlogi za tokratni izbruh nasilja? Zakaj je Hamas ravno zdaj začel napade?

Lahko iščejo razne izgovore, a jih pravzaprav nimajo. So teroristična organizacija s podporo drugih radikalnih skupin in Irana. Imajo več raket kot številne evropske države skupaj. Do zdaj so jih v zadnjih tednih na Izrael izstrelili že več kot tri tisoč. Vaša ali katera druga evropska država nima toliko raket.     

Palestinske oblasti so se odločile, da ne bodo izvedle volitev, in zdaj iščejo različne izgovore. Najprej je bil izgovor ramadan, potem praznik dan Jeruzalema, nato pa so kar naenkrat izstrelili rakete na Jeruzalem. In kot vsaka država imamo odgovornost, da zaščitimo svoje državljane.

A v primerjavi s Hamasom poskušamo zadeti infrastrukturo teroristov, ki nas napadajo. Tudi banke, ki jih financirajo. Na žalost prihaja do civilnih žrtev, ki niso naša tarča. V Gazi je tudi veliko žrtev Hamasovih raket, saj jih kar četrtina ne zadene ozemlja Izraela, ampak padejo tudi med civiliste v Gazi.     

Kljub vsemu nekateri menijo, da vaša država ne naredi dovolj, da bi se izognila civilnim žrtvam med Palestinci.

Upoštevamo vse mednarodne zaveze in delujemo v skladu z mednarodnim pravom. Ne merimo na civilne objekte, ampak na infrastrukturo, ki jo uporablja Hamas. Ta pa uporablja tako imenovani živi ščit. Ne napadamo šol in vrtcev, kot to počnejo oni v Izraelu.

Uporabljali so zgradbo nekaterih medijev, kot sta AP in Al Jazeera, iz katere so vodili obveščevalno dejavnost, s pomočjo katere so izvajali napade. Takšna zloraba živega ščita je zločin proti človeštvu. Pred napadom smo jih obvestili. Vsi so bili evakuirani in ni bilo žrtev, obveščevalni center teroristov pa je bil uničen.

Milan Brglez, evropski poslanec iz vrst Socialnih demokratov, je na Twitterju zapisal, da je nesorazmerna uporaba sile zločin tudi v samoobrambi. Kako bi mu vi odgovorili?

Pogovoril se bom z njim in mu odgovoril. Tega ne bi želel početi prek medijev. Mislim, da je njegovo stališče napačno, a se bom poskušal z njim pogovoriti in mu pojasniti, zakaj se moti.

Je opis, da je Izrael okupiral Gazo, pravilen?

Poglejte, po koncu prve svetovne vojne je bila sprejeta konvencija, ki je določila prihodnost tega območja. Predhodnik Združenih narodov, Društvo narodov, je sprejelo sklep, da bo na vsem tem območju judovska država. Potem je prišel britanski mandat, na žalost tudi holokavst in drugi dogodki.

Združeni narodi so želeli razdeliti območje na judovsko in arabsko državo. Mi smo se strinjali, oni pa so rekli ne. Potem smo se morali braniti v vojnah leta 1948 in 1967, ki so jih začeli proti nam. Mi smo pozivali k pogajanjem, a rešitve do danes ni, ker so Palestinci neposredna pogajanja ves čas zavračali.

Lahko rečete, da je Gaza okupirana, a ne okupiramo je Palestincem. Palestinske države takrat ni bilo. Njihova območja so bila del Egipta in Jordanije. Pomembno je reči, da še vedno zavračajo vsa pogajanja. Ko bodo oni pripravljeni nanje, bomo tudi mi.

Kakšna je dolgoročna rešitev spora? Je mogoča rešitev dveh držav?

Neposredna pogajanja so edina možnost za napredek. Enako kot z Egiptom in Jordanijo bi radi uredili spor tudi s Palestinci. Verjetno ne bodo dobili natanko tega, kar hočejo, in verjetno ne bomo mi dosegli vsega, kar želimo, a to je edina alternativa nasilju.

Novice Osupljiv dosežek države, ki je daleč pred vsemi

Kako pa vidite poročanje slovenskih medijev o izraelsko-palestinskih spopadih?

Mediji dobivajo hitre informacije od tiskovnih agencij, med katerimi vse ne poročajo uravnoteženo. V Sloveniji in tudi drugod nekateri posamezniki skozi ideološke filtre interpretirajo zadeve v skladu s svojim pogledom na svet. Mi si želimo uravnoteženo poročanje. Zdi se, da je veliko več pozornosti namenjene žrtvam na palestinski kot pa na izraelski strani. Ni pa tako samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah.

Pozareport.si je poročal, da so na RTV Slovenija cenzurirali vaš intervju. Kljub temu, da je bil že posnet, ga niso predvajali.

Lahko rečem le to, kar vem. Podal sem obširen intervju. Mislim, da je bil predvajan le 30-sekundni izsek. To je vse, kar vem. Bil bi vesel, če bi objavili več.

Se vam je kaj podobnega že zgodilo?

Da, na žalost tudi v drugih državah. Ne velikokrat, se je pa že zgodilo.

Novice Izjemen uspeh Izraelcev: dan brez novega primera okužbe

Kakšni pa so sicer odnosi med Slovenijo in Izraelom?

Izrael in Slovenija imata dobre odnose. Veleposlanik sem več kot štiri leta, delal sem s prejšnjimi vladami in z vsemi smo imeli dobre odnose, a trenutno mislim, da so najboljši do zdaj. Decembrski obisk premierja Janeza Janše v Izraelu je bil zelo pomemben. Imeli smo dobre pogovore o poglobitvi odnosov na področju kibernetske varnosti, umetne inteligence, digitalizacije in inovacij.

Izrael vse več uporablja Luko Koper kot glavno točko za vstop izraelskih dobrin na srednjeevropski trg. Obema državama gre dobro pri cepljenju proti koronavirusu, zato upamo, da bomo poleti lahko obnovili turistične obiske. To bi bila zmaga za obe strani. Naši državljani bi lahko vroče poletje zamenjali za vaše lepe razglede, jezera in gore, kar bi bilo hkrati dobro za vaše gospodarstvo.

Sam sem v Sloveniji med drugim nazadnje v Ljubljani obiskal podjetje MGC Pharma, ki je v izraelski lasti in ki izdeluje medicinski kanabis in farmacevtske produkte. Obiskal sem tudi Maribor, v bližini Nove Gorice pa sem spoznal izjemno podjetje, ki prodaja izdelke izraelskim partnerjem. To je primer dobrih bilateralnih odnosov. Sami si želimo okrepiti izraelske naložbe v Sloveniji in povečati trgovino med državama. 

Na žalost se včasih zgodijo dogodki, kot ste jih omenili zgoraj, a bi vseeno želel opozoriti na dobre odnose med državama. Včasih se ne strinjamo z delom slovenske družbe, a kljub temu si želimo dobrih odnosov. Z izobešanjem izraelske zastave na vladnem poslopju čutimo, da je slovenska vlada razumevajoča in solidarna z Izraelom, za kar smo zelo hvaležni. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je navedel cel seznam držav, od Avstrije, Češke in Slovenije do Gvatemale, ZDA in Velike Britanije, ki so podprle Izrael. Veliko jih je. Torej, hvala lepa Slovenija.