Odločitev glede tožbe proti Izraelu znana v petek

20.21 Raisi in Erdogan za preprečitev širjenja konflikta v Gazi po regiji

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in iranski kolega Ebrahim Raisi sta se v Ankari strinjala, da je treba preprečiti širitev konflikta v Gazi po Bližnjem vzhodu. Raisi pa je tudi vse države pozval, naj prekinejo trgovinske odnose z Izraelom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednika sta se strinjala, da je treba zajeziti nasilje v Gazi in okrepiti boj proti terorizmu. "Strinjala sva se tudi, da se je treba izogniti korakom, ki bi še bolj ogrozili varnost in stabilnost naše regije," je na skupni novinarski konferenci dejal Erdogan.

Raisi je medtem izjavil, da so Palestinci v Gazi že zmagali v vojni proti Izraelu, saj se bojujejo že več kot 100 dni. Vse države pa je pozval, naj prekinejo trgovinske odnose z Izraelom. "Prekinitev političnih in gospodarskih odnosov je zagotovo lahko učinkovito za prisiljevanje sionističnega režima, da preneha z vsemi grozodejstvi," je dodal.

Še pred obiskom Turčije pa je poudaril, da imata državi "skupno stališče glede podpore palestinskemu ljudstvu in uporu zatiranega, a močnega palestinskega ljudstva".

Iranski predsednik je danes prvič obiskal Turčijo od svoje izvolitve leta 2021. Njegov obisk je bil dvakrat prestavljen zaradi vojne v Gazi in bombnega napada v Iranu, za katerega je odgovornost prevzela džihadistična skupina Islamska država in v katerem je v začetku meseca umrlo 89 ljudi.

20.10 ICJ bo v petek odločil glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu

Meddržavno sodišče (ICJ) je sporočilo, da bo v petek odločilo glede zahteve Južne Afrike, da se v vojni v Gazi zahteva takojšnjo prekinitev ognja. Pretoria v tožbi obtožuje Izrael genocidnih dejanj nad Palestinci med vojno v Gazi, hkrati so od ICJ zahtevali takojšnjo pravno zaščito Palestincev kot začasni ukrep po skrajšanem postopku.

Južna Afrika je tožbo na ICJ vložila 29. decembra. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.

Pretoria je v tožbi med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. V luči tega je sodišče pozvala, naj po skrajšanem postopku kot začasni ukrep odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.

Izrael se je na obtožbe odzval z zgroženostjo in jih zavrnil, ob prvem dnevu javne obravnave tožbe v četrtek pa je Južno Afriko označil za pravno roko palestinskega islamističnega gibanja Hamas. Tožbo Južne Afrike so kot neutemeljeno zavrnili tudi v ZDA, Nemčiji in Veliki Britaniji.

ICJ bo v petek odločilo le o zahtevi Pretorie za uvedbo nujnih ukrepov, ne pa o vprašanju, ali Izrael izvaja genocid v Gazi. Sojenje glede slednjega bo predvidoma trajalo več let.

Čeprav so odločitve ICJ za države zavezujoče in se nanje ni mogoče pritožiti, pa sodišče svojih sodb ne more uveljaviti oziroma ne more prisiliti države, da jih izvaja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem že namignil, da se ne bo čutil zavezanega nobeni odločitvi sodišča. "Nihče nas ne bo ustavil - ne Haag, ne os zla in nihče drug," je dejal v začetku meseca.

19.15 V Italijo na zdravljenje 100 otrok iz Gaze

Italija bo na zdravljenje v državo sprejela 100 palestinskih otrok in njihovih svojcev. Prva skupina bolnih in poškodovanih otrok bo predvidoma na Apeninski polotok prispela v prihodnjih dneh, je danes sporočil obrambni minister Guido Crosetto.

"Spričo te resne humanitarne krize ne moremo ostati ravnodušni," je poudaril minister.

Ministrstvo trenutno ureja vse potrebno, da bi lahko prvih 30 otrok skupaj z družinami v prihodnjih dneh prepeljali v Italijo iz Egipta s pomočjo letala. Še 30 otrok pa bo predvidoma prišlo v Italijo konec meseca z ladjo, ki bo v kratkem zapustila Egipt, je pojasnil.

Od začetka vojne v Gazi so ranjene Palestince na zdravljenje sprejele tudi druge države, med njimi Francija in Združeni arabski emirati, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

18.40 Humanitarne organizacije pozvale k prenehanju oboroževanja Izraela in palestinskih skupin

Šestnajst mednarodnih humanitarnih organizacij in organizacij za človekove pravice je danes članice Združenih narodov pozvalo k ustavitvi dobave orožja in streliva Izraelu in palestinskim oboroženim skupinam. S tem si prizadevajo ustaviti humanitarno krizo in nadaljnjo rast števila žrtev v Gazi.

"Zaradi izraelskega bombardiranja in obleganja je civilno prebivalstvo prikrajšano za osnovna sredstva za preživetje, Gaza pa postaja neprimerna za bivanje," so v skupni izjavi zapisale mednarodne organizacije in opozorile, da se prebivalstvo v enklavi sooča s humanitarno krizo brez primere.

Po njihovih navedbah so izraelske sile uničile "velik del domov, šol, bolnišnic, zavetišč in begunskih taborišč v Gazi". "Nobena zdravstvena ustanova v enklavi ne deluje v celoti, tiste, ki še vedno lahko delujejo, pa so preobremenjene," so dodale.

Ob tem so opozorile, da tudi po oktobrskem napadu Hamasa na Izrael "oborožene skupine v Gazi še naprej izvajajo raketne napade na naselja v Izraelu". V luči tega so pozvale k takojšnji ustavitvi dobav orožja, zlasti če obstaja nevarnost, da se ga "uporabi za hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava ali prava o človekovih pravicah".

Med podpisniki skupne izjave so med drugim organizacije Amnesty International, Christian Aid, Medecins du Monde, Norwegian People's Aid, Oxfam in Save the Children, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sedem od 24 bolnišnic na severu Gaze delno deluje, primanjkuje pa jim osebja, zdravil in medicinskih pripomočkov, goriva, čiste vode in hrane. WHO je medtem v torek v bolnišnico Al Šifa dostavila 19.000 litrov goriva in ocenila, da nekatere osnovne laboratorijske in radiološke storitve, kot tudi operacijske sobe, še vedno delujejo.

Skupno število Palestincev, ki so bili ubiti od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi v Gazi, je po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje v palestinski enklavi naraslo na 25.700. Nekaj več kot 63.700 ljudi je bilo ranjenih. Samo v zadnjih 24 urah pa je bilo ubitih najmanj 210 ljudi, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Dva tankovska izstrelka sta medtem danes zadela taborišče agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) v mestu Han Junis, v kateri je našlo zatočišče 800 ljudi, je sporočil direktor agencije Thomas White in dodal, da je umrlo najmanj devet ljudi, še 75 pa je bilo ranjenih.

16.13 V bližini plovila ob južni obali Jemna odjeknila eksplozija

V bližini plovila ob južni obali Jemna je danes odjeknila eksplozija, je sporočila britanska agencija za pomorsko varnost (UKMTO). Dodala je, da sta plovilo in posadka na varnem ter da za zdaj niso prejeli poročil o morebitnih žrtvah ali škodi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

An explosion strikes near ship travelling in strait off of Yemen. No damages reported, officials say https://t.co/dW7QASlV4l

— CTV News (@CTVNews) January 24, 2024

Po navedbah UKMTO naj bi eksplozija odjeknila približno sto metrov od plovila, ki se je nahajalo 50 navtičnih milj južno od jemenskega pristanišča Moka. Agencija podrobnosti o eksploziji ni podala, do nje pa prihaja v času naraščajočih napetosti v Rdečem morju.

Jemenski hutiji so namreč novembra začeli napadati ladje v Rdečem morju in trdijo, da plovila, povezana z Izraelom, napadajo iz solidarnosti s Palestinci v Gazi, ki se že več kot tri mesece soočajo z intenzivnim izraelskim bombardiranjem.

Oborožene sile ZDA in Velike Britanije so v zadnjih dneh izvedle niz skupnih napadov, katerih cilj je bil zmanjšati sposobnost hutijev za napadanje ladijskega prometa v Rdečem morju.

Poleg vojaškega posredovanja si Washington prizadeva tudi za diplomatski in finančni pritisk na hutije. Prejšnji teden so ZDA jemenske upornike ponovno označile za teroristično organizacijo, potem ko so kmalu po prihodu predsednika Joeja Bidna na položaj to oznako umaknile.

10.50 ZDA izvedle nov napad na hutije v Jemnu

Ameriške oborožene sile so v Jemnu uničile protiladijski raketi hutijskih upornikov, ki sta po navedbah ZDA neposredno ogrožali ladje na območju, je sporočila ameriška vojska. Sile ZDA in Velike Britanije zadnje čase pogosto napadajo položaje hutijev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju.

U.S. CENTCOM Destroys Two Houthi Terrorists' Anti-Ship Missiles

On Jan. 24 at approximately 2:30 a.m.(Sanaa time), U.S. Central Command forces conducted strikes against two Houthi anti-ship missiles that were aimed into the Southern Red Sea and were prepared to launch. U.S.… pic.twitter.com/l3CMPrDx92

— U.S. Central Command (@CENTCOM) January 24, 2024

Zračni napadi ZDA na položaje hutijev, ki so bili izvedeni zgodaj zjutraj po lokalnem času, so bili usmerjeni proti protiladijskima raketama. Raketi sta bili usmerjeni proti južnemu delu Rdečega morja in pripravljeni na izstrelitev, je sporočilo osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom).

Oborožene sile ZDA in Velike Britanije so v zadnjih dneh izvedle niz skupnih napadov, katerih cilj je bil zmanjšati sposobnost hutijev za napadanje ladijskega prometa v Rdečem morju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA so ob tem tudi samostojno izvedle več napadov s ciljem uničevanja orožja jemenskih upornikov.

Hutiji so novembra začeli napadati ladje v Rdečem morju in trdijo, da plovila, povezana z Izraelom, napadajo iz solidarnosti s Palestinci v Gazi, ki se že več kot tri mesece soočajo z intenzivnim izraelskim bombardiranjem. Jemenski uporniki so nedavno za legitimne tarče razglasili tudi interese ZDA in Velike Britanije.

Poleg vojaškega posredovanja si medtem Washington prizadeva tudi za diplomatski in finančni pritisk na hutije. Prejšnji teden so ZDA jemenske upornike ponovno označile za teroristično organizacijo, potem ko so kmalu po prihodu predsednika Joeja Bidna na položaj to oznako umaknile.

10.17 V OZP o stališču Slovenije glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu

Postopek glede tožbe Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču je v fazi, ko se mu še ni mogoče pridružiti, je vprašanja članov odbora DZ za zunanjo politiko danes pojasnil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Dejal je tudi, da se ministrstvo glede izjav o Gazi redno usklajuje s predsednico republike in premierjem.

Glede sodelovanja Slovenije v postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) je Štucin na vprašanje Miroslava Gregoriča (Svoboda) ponovil, da je postopek, ki ga je proti Izraelu sprožila Južna Afrika, še v začetni fazi, ko se mu ni mogoče pridružiti. Ga pa Slovenija spremlja in bo na podlagi pravnih dejstev odločila, ali se mu bo pridružila. Po njegovih besedah sicer ni odločilno, koliko držav se bo pridružilo postopku, saj na koncu odloča senat sodišča. "Se pravi, ali se Slovenija na koncu pridruži postopku ali ne, na odločitev sodišča najverjetneje ne bo vplivalo," je poudaril. Dejal je še, da bo Slovenija spoštovala odločitev sodišča ter da ves čas zagovarja tudi začasne ukrepe, h katerim Južna Afrika poziva ICJ, kot sta prekinitev spopadov in humanitarni dostop.

Štucin je ob tem omenil, da bo Slovenija sodelovala v ločenem postopku pred ICJ glede očitanih kršitev Izraela na zasedenih palestinskih ozemljih in bo imela predvidoma 23. februarja tudi ustno intervencijo v zvezi s tem. 

Na vprašanje Eve Irgl (SDS), ali so izjave zunanje ministrice Tanje Fajon o sporu v Gazi usklajene s predsednico države in predsednikom vlade, je državni sekretar zatrdil, da se ministrstvo glede najpomembnejših vprašanj redno usklajuje z obema, še posebej glede Bližnjega vzhoda. Štucin je na pobudo predsednika odbora Predraga Bakovića (SD) tudi predstavil dosedanje aktivnosti v Varnostnem svetu ZN, odkar je Slovenija s 1. januarjem postala nestalna članica tega organa. Med drugim je omenil, da se je Slovenija pridružila ukrajinski izjavi za medije o nelegalni dobavi orožja Rusiji in da se je ministrica Fajonova udeležila torkove razprave o Bližnjem vzhodu na ministrski ravni.

Ob sprejetju resolucije o pomorski nevarnosti v Rdečem morju je Slovenija opozorila na širši vidik spora in v povezavi z Gazo pozvala k humanitarni prekinitvi ognja za preprečitev širitve konflikta na območju. Na brifingu in konzultacijah o razmerah v Kolumbiji je Slovenija po besedah Štucina med drugim poudarila vlogo žensk.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je opozorila na dvojna merila zunanje politike EU, saj dobavo orožja Izraelu in Ukrajini podpira, obsoja pa oboroževanje Rusije. Štucin je poudaril, da Slovenija ne more in ne bo podpirala oboroževanja Rusije, ki napada Ukrajino, ampak Kijev, ki se brani. Na vprašanje Grgureviče, ali razmišljajo o ponovni vzpostavitvi delovanja ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, je Štucin dejal, da so na splošno kulturni centri pogosto namenjeni obveščevalnim dejavnostim. "In ta vlada meni, da je prav, da se, dokler traja vojna v Ukrajini, centra ponovno ne odpira, ker bi to lahko vodilo v dejavnosti, ki bi bile v Sloveniji nezaželene ali prepovedane," je pojasnil.

10.05 Izraelske sile odredile evakuacijo več kot 500 tisoč ljudi

Izraelske sile nadaljujejo intenzivno bombardiranje mesta Han Junis v južnem delu Gaze, ob tem pa so ponoči ukazale evakuacijo skoraj 90 tisoč prebivalcev in 425 tisoč razseljenih ljudi, ki so v mesto pribežali iz drugih delov palestinske enklave, so sporočili Združeni narodi. Ob tem znova opozarjajo, da v Gazi ni več varnih območij za civiliste.

Izraelske sile so ponoči več kot 500 tisoč ljudem ukazale, naj zapustijo štiri kvadratne kilometre veliko območje v mestu Han Junis, je sporočil urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (UNOCHA). Dodaja, da na tem območju delujejo 24 zavetišč za razseljene prebivalce iz drugih delov Gaze in tri bolnišnice.

To potrjuje splošno prepričanje Palestincev, da na celotnem območju Gaze ni več varnih območij za civiliste, poroča spletni portal katarske televizije Al Jazeera. Varna niso niti območja, ki jih upravlja agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA).

Medtem ko v večjem delu palestinske enklave divjajo spopadi med izraelskimi silami in palestinskimi borci, o močnem izraelskem bombardiranju poročajo zlasti v Han Junisu, tudi v neposredni bližini bolnišnic Al Amal in Al Aksa ter bolnišničnega kompleksa Naser. Zdravniki brez meja so zaradi nenehnega obstreljevanja njene okolice izrazili skrb za varnost zaposlenih in pacientov v bolnišnici Naser ter poudarili, da jih je treba zaščititi in jim omogočiti, da jo zapustijo, poroča katarska tiskovna agencija QNA.

UNOCHA je sporočil še, da je bilo od ponedeljka do torka popoldan v 24 urah v izraelskih napadih ubitih skoraj 200 Palestincev, še nekaj več kot 350 pa ranjenih. Po smrti 24 izraelskih vojakov v ponedeljek je število ubitih pripadnikov izraelskih sil po podatkih vojske naraslo na 219, še 1232 je ranjenih.

Skupno število Palestincev, ki so bili ubiti od 7. oktobra, ko so izbruhnili spopadi v Gazi, je po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v palestinski enklavi medtem naraslo na 25.490. Nekaj več kot 63 tisoč ljudi je ranjenih, še več tisoč pa pogrešanih.

Novice Hamasovci posiljujejo ugrabljene Izraelke. Ta oče je zato popolnoma zlomljen.

Novice "Izrael ne more imeti pravice do blokiranja vzpostavitve palestinske države" #video

Novice Sorodniki izraelskih talcev vdrli v parlament: "Poslušali nas boste"