Sreda, 18. 6. 2025, 7.36
4 ure, 36 minut
Vojna v Ukrajini
Izpod ruševin izkopali nova trupla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
V mestu Kijev in celotni regiji so današnji dan razglasili za dan žalovanja.
Število žrtev napada na Kijev, ki ga je Rusija izvedla v noči iz ponedeljka na torek, se je povečalo na 21, so danes sporočili ukrajinski reševalci in generalštab oboroženih sil, potem ko so izpod ruševin izkopali nova trupla. Ob tem so v enem najhujših napadov na prestolnico od začetka vojne zabeležili tudi več kot 130 ranjenih.
6.50 ZDA onemogočile sprejem skupne deklaracije vrha G7
7.30 Število žrtev ruskega napada na Kijev naraslo na 21
7.30 Število žrtev ruskega napada na Kijev naraslo na 21
"Skupaj je v prestolnici ob napadih umrlo 21 ljudi, 134 pa je bilo ranjenih," je na Telegramu navedla ukrajinska državna služba za reševanje. Prvi podatki v torek so sicer navajali 14 smrtnih žrtev, število pa so nato večkrat popravili – sprva navzgor na 16, nato pa navzdol na deset.
Smrt 21 ljudi v ruskem napadu na Kijev v noči iz ponedeljka na torek je davi na Telegramu potrdila tudi ukrajinska vojska, ki je sporočila, da je število smrtnih žrtev naraslo, potem ko so v okrožju Solomjanski izpod ruševin stanovanjskega bloka izkopali trupla še petih oseb.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad v torek označil kot enega najhujših doslej, kasneje pa je po srečanju s kanadskim premierjem Markom Carneyjem ob robu vrha skupine G7 v Kanadi dejal, da ta napad dokazuje, da morajo zaveznice še bolj odločno podpreti Ukrajino.
V mestu Kijev in celotni regiji so današnji dan razglasili za dan žalovanja za žrtvami ruskega napada na ukrajinsko prestolnico, je na Telegramu sporočil vodja kijevske regionalne vojaške uprave Mikola Kalašnik.
6.50 ZDA onemogočile sprejem skupne deklaracije vrha G7
Blizu Calgaryja v Kanadi se je v torek brez sklepne deklaracije končal letošnji vrh gospodarsko najbolj razvitih držav G7, ker se ZDA niso strinjale z delom osnutka, ki je obsojal Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije. Ameriški predsednik Donald Trump je vrh predčasno zapustil že v ponedeljek.
Iz Bele hiše so zatrdili, da je Trump odšel domov zaradi vojne med Iranom in Izraelom oz. razmer na Bližnjem vzhodu, vendar pa je televizija MSNBC v torek poročala, da je odšel, ker se ni hotel srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je bil povabljen na vrh skupaj z voditelji Mehike, Brazilije, Indije, Južne Koreje in Avstralije ter EU.
Trump je v ponedeljek kritiziral izključitev Rusije iz nekdanje skupine G8 zaradi invazije na Krim in zavrnil pozive k uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji, čeprav mu jih je kongres ZDA že pripravil. Dejal je, da bodo sankcije predrage za ZDA in bi raje videl, da jih uvede EU.
Zelenski se je v torek pogovarjal s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in drugimi voditelji G7. Carney mu je obljubil dodatno vojaško podporo v obliki brezpilotnikov, helikopterjev in druge opreme v vrednosti 1,5 milijarde ameriških dolarjev (1,3 milijarde evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kanada in Velika Britanija sta naznanili tudi nove sankcije proti ladjam, ki jih Rusija uporablja za izogibanje sankcijam proti naftnemu sektorju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je Carneyju (na fotografiji) dejal, da je Ukrajina pripravljena na mirovna pogajanja in brezpogojno prekinitev ognja, vendar pa potrebujejo pritisk na Rusijo, ki to zavrača.
Voditelji članic G7 – Velike Britanije, Francije, Nemčije, Japonske, Kanade in Italije – ter minister za finance ZDA Scott Bessent so v torek nadaljevali zasedanja in na koncu namesto skupne deklaracije sprejeli posebne izjave za več ločenih področij, med drugim o ključnih rudninah, umetni inteligenci, gozdnih požarih, tihotapljenju ljudi in nadnacionalnem zatiranju.
Slednje je opredeljeno kot agresivna oblika tujega vmešavanja, s katero države ali njihovi pooblaščenci poskušajo ustrahovati in nadlegovati posameznike ali skupnosti zunaj svojih meja, jim škodovati ali jih prisiliti v določena dejanja proti njihovi volji.
Države G7 so se zavezale, da bodo vzpostavile trdne, etične in trajnostne dobavne verige ključnih rudnin in pripravile akcijski načrt, ki bo spodbujal skupne naložbe v projekte rudarjenja, predelave in recikliranja v industrializiranih državah in državah v razvoju. Zavezale so se, da bodo povečale uporabo umetne inteligence v javnem in zasebnem sektorju ob priznavanju okoljskih stroškov, da bodo razbile mednarodne kriminalne združbe, ki se okoriščajo s tihotapljenjem ljudi, ter sodelovale pri preprečevanju in odpravljanju posledic gozdnih požarov.
Že v ponedeljek pa so sprejeli izjavo za potrditev pravice Izraela do samoobrambe in nasprotovanje jedrskemu oboroževanju Irana, ki je izjavo ostro kritiziral.
Kanadski premier Mark Carney, francoski predsednik Emmanuel Macron, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, britanski premier Keir Starmer, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in drugi na vrhu G7.
Glede trgovine se niso dogovorili ničesar in Trumpova grožnja uvedbe visokih carin proti zaveznikom iz EU z 9. julijem ostaja, poroča AFP. Trump in britanski premier Keir Starmer sta le potrdila že pred tedni najavljen trgovinski sporazum med državama, ki tudi po Trumpovih besedah ni prinesel nič novega.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da še vedno upa na rešitev s pogajanji ter da so pogovori z ZDA intenzivni in zahtevni.
Trump je v ponedeljek na poti domov novinarjem dejal, da EU v pogajanjih ne ponuja poštenega dogovora. "Trgovinski odnosi med EU in ZDA so vredni 1.300 milijard evrov. Napredujemo in sama sem vztrajala, da pospešimo tempo. Smo globoko v pogajanjih in bomo videli, kam bodo pripeljala," je dejala von der Leyen.
Naslednji vrh G7 bo junija prihodnje leto v francoskem letoviškem mestu Evian ob Ženevskem jezeru, ko bo predsedovanje G7 prevzela Francija.
