Ponedeljek, 23. 3. 2026, 13.43
3 dni, 21 ur
Vojna v Iranu
Iz Teherana poročajo o grozljivih zvokih eksplozij #video
Izraelska vojska je zgodaj zjutraj izvedla obsežne zračne napade na različne lokacije po iranski prestolnici. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem ustavil vse napade na Iran, ker so imeli "zelo dobre pogovore". Iranci sicer zanikajo pogovore z ZDA.
21.05 Pogovori ZDA z iranskim zunanjim ministrom?
15.57 Trump: Iranu sem dal pet dni za pogajanja
15.18 Trumpova izjava pomirila vlagatelje
14.37 Iranci trdijo, da se ne pogajajo s Trumpom
12.30 V Libanonu nadaljevanje spopadov med Izraelom in Hezbolahom
12.15 Trump ustavil vse napade na Iran
10.00 Iran grozi z miniranjem Perzijskega zaliva
8.57 Vojna v Iranu: se ZDA pripravljajo na najbolj črn scenarij?
8.40 Vojna v Iranu še zvišuje cene nafte
6.30 Obsežni zračni napadi na Teheran
21.05 Pogovori ZDA z iranskim zunanjim ministrom?
Egipt, Pakistan in Turčija naj bi zadnja dva dneva posredovali med ZDA in Iranom, poroča novinar Axiosa Barak Ravid na X.
Sinoči so potekali neposredni pogovori med Trumpovim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. "Pogovori so o koncu vojne in rešitvi vseh odprtih vprašanj. Upamo, da bomo kmalu prejeli odgovore," je vir povedal za Ravid.
15.57 Trump: Iranu sem dal pet dni za pogajanja
Donald Trump je pred vkrcanjem na predsedniško letalo ob odhodu s Floride podal še več pojasnil o domnevnih pogajanjih z Iranci (ta pogajanja Teheran zanika). Med drugim je dejal, da se bodo pet dni pogovarjali in videli, kakšen bo napredek. Če ga ne bo, bodo ZDA še naprej bombardirale Iran, je dodal.
Trump: "We're doing a five day period. We'll see how that goes. If it goes well, we're gonna end up with settling this, otherwise we just keep bombing our little hearts out." pic.twitter.com/wZznNtXTNb
— Aaron Rupar (@atrupar) March 23, 2026
Dejal je, da obstajajo "pomembne točke soglasja" in da se pogovarjajo z visokim iranskim predstavnikom, ki ni vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej, medtem ko je bilo po njegovih besedah ubitih že toliko visokih iranskih uradnikov, da "se je že samodejno zgodila sprememba režima".
Trump je dejal tudi, da bi se moral Iran v zameno za mir odpovedati programu za izdelavo jedrskega orožja, katerega obstoj je Teheran ves čas zanikal. Predsednik ZDA je vztrajal, da je bil Iran tisti, ki je želel dogovor z njim, in da v pogovorih sodelujejo tudi partnerji v regiji. Neimenovani ameriški vir je za medij Axios povedal, da so Turčija, Egipt in Pakistan v zadnjih dneh posredovali sporočila med ZDA in Iranom.
V Teheranu so medtem zanikali, da bi potekala kakršnakoli pogajanja z Washingtonom. Trdijo, da je Trump popustil in se umaknil, da bi pridobil čas in preprečil strmo naraščanje cen energije, ki povzroča težave tudi v ZDA.
15.18 Trumpova izjava pomirila vlagatelje
Indeksi na newyorških borzah so se v uvodnem delu današnjega trgovanja precej okrepili. Za pozitivno vzdušje je poskrbela izjava predsednika ZDA Donalda Trumpa o zelo dobrih pogovorih med Washingtonom in Teheranom. Iranski mediji sicer te navedbe o pogajanjih zanikajo.
Indeksi na newyorških borzah so se v uvodnem delu današnjega trgovanja precej okrepili. Fotografija je simbolična.
Industrijski indeks Dow Jones je bil po pol ure trgovanja 2,00 odstotka nad izhodiščno vrednostjo. Širši indeks S&P 500 je beležil 1,84-odstotno rast, tehnološki indeks Nasdaq pa je bil 2,07 odstotka v zelenem.
Tudi evropske borze so v zelenem. Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 se je do zdaj zvišal za 1,49 odstotka. Frankfurtski DAX pridobiva 1,46 odstotka, pariški CAC 40 pa 1,07 odstotka. Zunaj območja z evrom je londonski FTSE 100 0,11 odstotka v plusu.
14.37 Iranci trdijo, da se ne pogajajo s Trumpom
Čeprav ameriški predsednik Donald Trump trdi, da sta ZDA in Iran v zadnjih dveh dneh imela zelo dobre in produktivne pogovore o popolni in celoviti rešitvi njunih sovražnosti, pa v Iranu zanikajo domnevne pogovore.
Državni mediji so namreč kmalu po Trumpovi objavi poročali, da ni bilo in ni nobenega neposrednega ali posrednega stika med Teheranom in Washingtonom.
12.30 V Libanonu nadaljevanje spopadov med Izraelom in Hezbolahom
Libanonsko proiransko gibanje Hezbolah je danes sporočilo, da je v zadnjem dnevu izvedlo 63 operacij proti izraelskim silam v Libanonu. Izrael je pred tem v nedeljo naznanil krepitev napadov in "dolgotrajno operacijo" v državi, njegova vojska pa je danes potrdila, da je z artilerijskim izstrelkom pomotoma ubila izraelskega civilista.
Hezbolah je sporočil, da je v odgovor na izraelsko agresijo izvedel "ukrepe za obrambo libanonskega ozemlja in civilistov" ter z raketami, droni in artilerijskimi izstrelki ciljal vojaške baze, tanke in položaje izraelskih sil ob meji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Libanonski predsednik Joseph Aoun je v nedeljo obsodil napade na mostove in jih označil za "uvod v kopensko invazijo" ter "sumljive načrte za vzpostavitev varovalnega pasu ob izraelski meji in s tem utrditev dejanskega stanja okupacije na libanonskem ozemlju".
Izrael je pred tem v nedeljo oznanil krepitev kopenskih operacij v Libanonu. "Operacija proti teroristični organizaciji Hezbolah se je šele začela ... gre za dolgotrajno operacijo," je povedal generalpodpolkovnik Ejal Zamir, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelske sile so v nedeljo sprožile nov niz napadov na jugu Libanona in uničile več mostov čez reko Litani. Libanonski varnostni viri so za dpa danes potrdili, da je bil eden od petih glavnih mostov čez reko v izraelskih napadih popolnoma uničen, trije od petih mostov pa da so vsaj začasno neprevozni, kar je na jugu države povzročilo resne logistične motnje. To povzroča težave tudi Hezbolahu, ki območja v okolici mesta Nabatija pri reki Litani uporablja kot bazo za izvajanje vojaških operacij.
Libanonski predsednik Joseph Aoun je v nedeljo obsodil napade na mostove in jih označil za "uvod v kopensko invazijo" ter "sumljive načrte za vzpostavitev varovalnega pasu ob izraelski meji in s tem utrditev dejanskega stanja okupacije na libanonskem ozemlju".
Izraelska vojska je medtem danes potrdila, da je v nedeljo pri kraju Misgav Am ob meji z Libanonom ponesreči ubila izraelskega civilista. "Napad je bil izveden pod napačnim kotom in ni upošteval predpisanih protokolov, (...) pet topniških granat je bilo izstreljenih proti grebenu Misgav Am namesto proti sovražnemu cilju," je sporočila in priznala, da je "prišlo do več resnih težav in operativnih napak".
12.15 Trump ustavil vse napade na Iran
Ameriški predsednik Donald Trump je po tem, kar je označil za "zelo dobre pogovore", katerih cilj je bil končati vojno, ustavil vse napade na iransko energetsko infrastrukturo. Predsednik je dejal, da sta ZDA in Iran v zadnjih dveh dneh imela "zelo dobre in produktivne pogovore o popolni in celotni rešitvi naših sovražnosti".
Obrambnemu ministrstvu je ukazal, "naj za pet dni odloži vse vojaške napade na iranske elektrarne in energetsko infrastrukturo".
Opozoril je, da je prenehanje napadov "odvisno od uspeha tekočih srečanj in razprav".
Trgi so po Trumpovi objavi na Truth Social močno poskočili, pri čemer je Dow Jones v predborznem trgovanju poskočil za tisoč točk, S&P in Nasdaq sta poskočila vsak za več kot dva odstotka, medtem ko je nafta padla za deset odstotkov.
10.00 Iran grozi z miniranjem Perzijskega zaliva
Iranski obrambni svet je zagrozil, da bo v primeru napada na iransko obalo ali otoke postavil morske mine in blokiral celoten Perzijski zaliv, je poročala tiskovna agencija Fars.
"Vsak poskus sovražnika, da bi napadel iransko obalo ali otoke, bo naravno in v skladu z običajno vojaško prakso privedel do miniranja vseh dostopnih poti in komunikacijskih linij v Perzijskem zalivu in vzdolž obale z različnimi vrstami morskih min, vključno s plavajočimi minami, ki jih je mogoče izstreliti z obale," je zapisano v izjavi.
V izjavi so zapisali še, da bi se v tem primeru celoten Perzijski zaliv za dolgo časa znašel v podobnem položaju kot Hormuška ožina. "Vzdolž Hormuške ožine bi bil blokiran praktično celoten Perzijski zaliv, odgovornost za to pa bo nosil sovražnik, " so dodali.
Iran je nekaterim prijateljskim državam, vključno s Kitajsko, Indijo in Pakistanom, dovolil varno prehajanje skozi ožino.
Po poročanju medijev ZDA razmišljajo o načrtih za zaseg ali blokado strateško pomembnega iranskega otoka Karg, da bi pritisnile na Teheran, da ponovno odpre ključno plovno pot. Hkrati to pomeni veliko stopnjevanje ameriško-izraelske vojne proti Iranu.
8.57 Vojna v Iranu: se ZDA pripravljajo na najbolj črn scenarij?
Približno 24 ur po tem, ko je predsednik ZDA Donald Trump Iranu zagrozil s skorajšnjim uničenjem iranskih elektrarn, če v roku 48 ur ne odprejo Hormuške ožine, je ameriško zunanje ministrstvo izdalo poziv k previdnosti za vse državljane in državljanke ZDA po svetu, še posebej pa tiste na Bližnjem vzhodu. Je to znak, da se Združene države Amerike resno pripravljajo na eskalacijo konflikta z Iranom?
Podrobnosti v tem prispevku:
8.40 Vojna v Iranu še zvišuje cene nafte
Vojna v Iranu še naprej zvišuje cene nafte. Severnomorska nafta brent se je v današnjem azijskem trgovanju povzpela že do približno 113 dolarjev (97,99 evra) za 159-litrski sod in je za več kot 50 odstotkov dražja kot pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran.
Teksaška lahka nafta, ki bo dobavljena maja, se je do opoldneva po singapurskem času podražila za 2,48 dolarja (2,15 evra) na 100,71 dolarja (87,33 evra) za sod. Majske terminske pogodbe za nafto brent pa so se podražile za 1,13 dolarja (0,98 evra) na 113,32 dolarja (98,27 evra).
Ameriški predsednik Trump je v nedeljo zvečer po srednjeevropskem času iranskim voditeljem zagrozil z uničenjem energetskih objektov, če država v 48 urah ne bo v celoti odprla Hormuške ožine. Vodstvo v Teheranu je v odzivu zagrozilo s popolnim zaprtjem ožine, ki je ključnega pomena za svetovno trgovino z nafto.6.30 Obsežni zračni napadi na Teheran
Iranski državni mediji, vključno s tiskovno agencijo Fars, ki je povezana z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC), poročajo o številnih eksplozijah v Teheranu.
"Poročali so o grozljivih zvokih eksplozij," navaja Fars.
Izraelske obrambne sile (IDF) so sporočile, da ciljajo "teroristično infrastrukturo" v Teheranu.
✈️🎯IAF STRIKES IN TEHRAN CONTINUE
— Israel Defense Forces (@IDF) March 22, 2026
A wide-scale wave of strikes on security bodies targeted:
• A military base used for training soldiers and storing missile systems intended to target aircrafts
• A weapons production and storage facility of the Ministry of Defense
• A… pic.twitter.com/kBeQmTLhx9