Sobota, 21. 3. 2026, 20.10
3 tedne, 6 dni
Moda iz plastike
Udoben, poceni, a težaven: zakaj se poliestru pri oblačilih ne moremo izogniti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Poliester je danes praktično povsod. Najdemo ga v športnih pajkicah, zimskih jaknah, elegantnih bluzah in celo v oblačilih višjega cenovnega razreda. Gre za najpogosteje uporabljeno tekstilno vlakno na svetu, ki po nekaterih ocenah predstavlja več kot 60 odstotkov vseh materialov v tekstilni industriji.
Njegova priljubljenost temelji na praktičnosti: je trpežen, cenovno dostopen, hitro se suši in ohranja obliko. A hkrati je poliester tudi eden najbolj spornih materialov sodobne mode. Povezujemo ga z mikroplastiko, odvisnostjo od fosilnih virov in hitro modo.
Je torej poliester težava – ali del rešitve? Poliester ni črno-bela težava, pojasnjuje Maja Čibej, direktorica tekstilne industrije Beti, ki razvija in proizvaja napredno, trajnostno prejo za različne vrste oblačil in tehničnih izdelkov. Je material, ki omogoča dostopno in funkcionalno modo – a hkrati prinaša resne okoljske izzive. Gre za material, brez katerega (še) ne gre. "Poliester je danes najbolj razširjeno tekstilno vlakno, predstavlja več kot 60 odstotkov vseh tekstilnih materialov – predvsem zaradi nizke cene. In verjetno še ne bo kar tako hitro izginil," poudarja Maja Čibej.
Poliester kot trajnostna alternativa
Njegove lastnosti so za industrijo skoraj nepogrešljive. Oblačila iz poliestra so namreč odporna, elastična in funkcionalna – lastnosti, ki jih potrošniki pričakujejo predvsem od športnih in tehničnih oblačil.
To potrjujejo tudi v globalni modni industriji. Kot izpostavljajo pri H&M, sintetična vlakna omogočajo funkcionalnost, ki je naravni materiali pogosto ne morejo zagotoviti – na primer raztegljivost, vodoodbojnost in hitro sušenje. Hkrati pa se podjetja zavedajo potrebe po spremembah. V H&M navajajo, da želijo do leta 2030 uporabljati izključno reciklirane ali trajnostno pridobljene materiale, pri čemer je poliester eden ključnih fokusov. Recikliran poliester se je v zadnjem desetletju namreč uveljavil kot bolj trajnostna alternativa. Pogosto je izdelan iz plastenk, vse pogosteje pa tudi iz starega tekstila.
Pri H&M poudarjajo, da je bil napredek na tem področju velik:
- leta 2024 je bilo kar 94 odstotkov njihovega poliestra recikliranega,
- skoraj tretjina vseh materialov je bila iz recikliranih virov.
"Delež recikliranega poliestra iz tekstila v tekstil postopoma povečujemo in to bomo nadaljevali skladno z njegovo razpoložljivostjo," nam je pojasnila Theresa Georgi, vodja trajnosti in odnosov z javnostmi pri H&M.
A sogovornice opozarjajo, da recikliran poliester ni čudežna rešitev. "Težko bi rekli, da je med recikliranim in klasičnim poliestrom bistvena razlika," pravi Čibej in dodaja: "Tveganje je nekoliko odvisno, ali gre za kemično ali mehansko recikliranje, vendar tega – iskreno – kot potrošniki sploh ne vemo." Opozarja tudi na spremembo trendov, ki jih omenjajo tudi pri H&M: "Trend v tekstilu se že oddaljuje od recikliranih plastenk v poliester, recikliran iz tekstila (textile-to-textile), vendar je ta na voljo šele v omejenem obsegu," dodaja Čibej.
Podobno razmišlja tudi Mojca Žganec Metelko iz socialnega, neprofitnega podjetja Knof, ki se ukvarja z zmanjševanjem odpadkov in trajnostnimi rešitvami: "Glede okoljskega vidika je smiselno le, da je recikliran poliester narejen iz poliestra iz oblačil, ne iz plastenk PET, saj se te lahko v celoti reciklirajo v nove plastenke." Ob tem dodaja, da "tehnologije za reciklažo počasi napredujejo, vendar se trenutno globalno reciklira le štiri odstotke tekstila".
Mikroplastika iz oblačil manj tvegana kot pitje iz plastenk
Ena največjih kritik poliestra je povezana z mikroplastiko – drobnimi vlakni, ki se sproščajo pri nošenju in pranju. "Pri pranju poliestrskih oblačil se lahko v vodo pri enem pranju sprosti tudi do 700 tisoč mikrovlaken," opozarja Žganec Metelko.
"Težava je še posebej izrazita pri športnih oblačilih, saj zaradi potenja in trenja v naše telo prehaja mikroplastika." Pri tem je Čibej zatrdila, da je "recikliran poliester iz vidika zdravja slabši, ker še hitreje oddaja mikroplastiko", čeprav ob tem dodaja, da je "tveganje prehoda mikroplastike v telo skozi kožo zelo majhno – verjetno precej manjše kot morebitno zaužitje s pitjem iz plastenk".
Pri H&M pa medtem pravijo, da je težava mikrovlaken kompleksna in zahteva rešitve v celotni vrednostni verigi – od dizajna do uporabe in odlaganja.
Naravno ni vedno enako trajnostno
Ob vse večji kritiki poliestra se potrošniki tako pogosto obračajo k naravnim materialom, a tudi ti niso brez okoljskih posledic, poudarjajo vse tri sogovornice. "Moje osebno mnenje je, da je za naše zdravje najboljše, da izbiramo (rabljena!) oblačila iz naravnih materialov," pravi Žganec Metelko, ki hkrati opozarja:
Če bi bile te enormne količine tekstila narejene iz naravnih materialov, bi porabili skoraj vse poljske površine za vzgojo npr. bombaža.
Podobno dodaja Čibej: "Z naravnimi vlakni ne moremo obleči svetovnega prebivalstva – vsaj ne v trenutnem družbenem sistemu."
Tudi modna industrija priznava, da ima vsak material svoj vpliv. Kot izpostavljajo pri H&M, bombaž zahteva veliko vode, volna veliko zemlje, sintetična vlakna pa temeljijo na fosilnih virih. "Vsako vlakno ima svoje značilnosti, zato pri vsakem oblačilu, ki ga oblikujemo v skupini H&M, premišljeno izbiramo materiale glede na njihov vpliv na okolje, vzdržljivost, funkcionalnost, prileganje in možnost recikliranja," pojasnjuje Theresa Georgi.
Težava je v proizvodnji nekakovostnih oblačil
Čeprav se razprava pogosto osredotoča na izbiro materiala, sogovornice opozarjajo, da je težava globlja. "Izvorna težava je na začetku, v čezmerni proizvodnji nekakovostnih, cenenih oblačil, ki so izdelana za hitro menjavo," pravi Žganec Metelko. "Oblačila danes v povprečju nosimo le nekajkrat – okoli sedemkrat."
S tem se strinja tudi Čibej: "Cilj bi morala biti kakovostna in vzdržljiva oblačila." Ob tem dodaja, da lahko kot "potrošniki največ naredimo s premišljenim nakupovanjem – lahko tudi rabljenih oblačil – in čim daljšo uporabo izdelkov".
Tudi v industriji se pojavlja premik v to smer. Pri H&M poudarjajo pomen oblikovanja za trajnost, reciklažo in podaljšanje življenjske dobe izdelkov: "Odpadki so velik globalni izziv, zato je ključno razvijati sisteme, ki omogočajo kroženje materialov in zmanjšujejo odvisnost od novih surovin."
Takšne usmeritve pa ne ostajajo le na ravni strategij, temveč jih znamke hitre mode vse pogosteje preizkušajo tudi v konkretnih kolekcijah. Pri H&M tokrat to počnejo s sodelovanjem z oblikovalko s trajnostno naravnanostjo Stello McCartney, s katero bodo maja letos predstavili kolekcijo, ki bo temeljila na certificiranih in recikliranih materialih ter bo ponujala alternative konvencionalnim vlaknom, hkrati pa raziskovala možnosti novih, bolj trajnostnih materialov.
Rešitve so pri odločitvah posameznikov
Poliester tako ni enoznačen sovražnik, temveč material, ki razkriva protislovja sodobne modne industrije. Po eni strani omogoča dostopno, funkcionalno in trpežno modo, po drugi pa odpira vprašanja o mikroplastiki, virih in odpadkih. Recikliran poliester je korak naprej, vendar sam po sebi ne rešuje temeljne težave.
"Morebitna rešitev so sintetična vlakna na biološki osnovi (bio-based) in biorazgradljiva sintetična vlakna (bio-degradable)," pravi Čibej. Vendar se zdi, da tehnološke rešitve same ne bodo dovolj. Ključna sprememba se skriva v našem odnosu do oblačil.
Zato morda bistvo ni v izbiri materiala, temveč v količini in načinu naše potrošnje. Dokler bodo oblačila ostajala potrošno blago za kratkotrajno rabo, bo okoljski odtis velik – ne glede na to, iz česa so narejena. Resnični premik se zato ne začne le pri materialih, temveč pri odločitvah: kupovati manj, izbirati premišljeno in nositi dlje.
Preberite tudi:
