Ponedeljek, 7. 4. 2025, 18.35
6 ur, 51 minut
Islandski 15-letniki bodo verjetno delali najdlje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,36
Prebivalci držav na severu Evrope bodo pričakovano v povprečju dlje časa delovno aktivni kot njihovi vrstniki južneje.
Koliko let lahko Evropejci, ki so trenutno stari 15 let, pričakujejo, da bodo preživeli na delovnih mestih, preden odidejo v zaslužen pokoj? Verjetno vse več, saj to zahtevata nevzdržnost pokojninskih blagajn in demografsko stanje. Zdi se, da je v Sloveniji prevladujoče mnenje, da smo nadpovprečno "pridni" in obremenjeni s trajanjem delovne dobe, vendar pa evropski podatki tega ne potrjujejo. Slovenija je na lestvici celo malenkost pod povprečjem EU-27, vsekakor mnogo nižje od evropske rekorderke Islandije, kjer pričakovana povprečna delovna doba znaša 45,7 leta. Po drugi strani pa tudi precej nad Turčijo, ki je z 29,9 leta na repu lestvice, kažejo podatki Eurostata.
Razlike med evropskimi državami so precej velike, Slovenija je med sedemindvajseterico v zlati sredini. Opaziti pa je, da so prebivalci držav na severu v povprečju dlje časa delovno aktivni.
Kazalnik pričakovane povprečne delovne dobe meri pričakovano število let, ki naj bi jih oseba pri trenutni starosti 15 let preživela na delovnem mestu. Doba je ocenjena s pričakovano življenjsko dobo ter deležem delovno aktivnih in brezposelnih v prebivalstvu za vsako starost.
Povprečje za celotno EU je 36,9 leta. Za nekatere države podatki niso na voljo, za primerjavo pa je navedenih tudi nekaj nečlanic EU. V letu 2019 je tako pričakovana delovna doba v Združenem kraljestvu znašala 39,4 leta.
Razlike med spoloma
Za moške je bila povprečna pričakovana dolžina delovne dobe v EU 39 let; najdaljša je na Nizozemskem (45,7 leta), Švedskem (44,1 leta), Danskem in Irskem (obe 42,8 leta), najkrajša pa na Hrvaškem (35,4), v Bolgariji in Romuniji (obe 35,6 leta).
Za ženske je povprečna dolžina delovne dobe v EU znašala 34,7 leta, pri čemer je najdaljša na Švedskem (41,9 leta), sledita ji Nizozemska in Estonija (obe 41,5 leta), najkrajša pa je pričakovana delovna doba v Italiji (28,3 leta), Romuniji (28,5 leta) in Grčiji (30,6 leta).
Različni trendi med državami
Med letoma 2013 in 2023 se je pričakovano trajanje delovne dobe povečalo v vseh državah EU, razen v Romuniji.
Med državami jih izstopa pet z najizrazitejšim povečanjem – za štiri ali več let. To so Madžarska (6,2 leta), Malta (5,3 leta), Irska (4,4 leta), Estonija (4,3 leta) in Nizozemska (štiri leta). Madžarska in Malta, ki sta leta 2013 imeli podpovprečno pričakovano trajanje delovne dobe, sta leta 2023 že presegli povprečje EU. Glavni razlog za izjemno rast Malte je bilo izjemno povečanje pričakovane delovne dobe med ženskami (8,9 leta), kar je največje povečanje v katerikoli državi EU.
V nasprotju s tem so imele Španija, Nemčija in Avstrija razmeroma stabilno pričakovano trajanje delovne dobe s podaljšanjem za manj kot dve leti. Romunija je bila edina država, ki je zabeležila upad (0,4 leta), predvsem zaradi zmanjšanja števila žensk.
Opazen trend v večini držav EU je, da se je trajanje delovne dobe žensk povečalo bolj kot pri moških, izjema sta le Danska in Romunija. Na Malti, Slovaškem, v Luksemburgu, Estoniji in na Cipru je bilo povečanje znatno večje pri ženskah kot pri moških. V Bolgariji, Sloveniji, na Danskem in Švedskem pa je bilo povečanje pri moških in ženskah približno enako.
