Ponedeljek, 9. 12. 2024, 13.06
2 dneva, 10 ur
V EU po upokojitvi lani delalo 13 odstotkov ljudi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,92
Glavna razloga, da so ljudje delali kljub prejemanju starostne pokojnine, sta uživanje v delu in občutek produktivnosti (za 36,3 odstotka ljudi) ter finančna potreba (za 28,6 odstotka). Med razlogi za nadaljnje delo so vprašani navedli tudi socialno integracijo (11,2 odstotka) in finančno privlačnost dela (9,1 odstotka). Nekaj (3,5 odstotka) jih je še naprej delalo, ker je bil še vedno zaposlen njihov partner.
Večina zaposlenih v EU v pol leta po prejetju prve pokojnine lani ni več delala, medtem ko je delo nadaljevalo 13 odstotkov ljudi, je pokazala Eurostatova raziskava. Po prejetju prve starostne pokojnine so še naprej delali predvsem v baltskih državah, medtem ko je bil delež takšnih oseb v Sloveniji z osmimi odstotki med nižjimi.
Raziskava o delovni sili EU-LFS za 2023 je pokazala, da lani v pol leta po prejetju prve pokojnine ni delalo 22,4 odstotka ljudi, 64,7 odstotka jih je prav v tem času prenehalo delati, 13 odstotkov pa je delo nadaljevalo, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Med temi, ki so še naprej delali, jih je približno polovica nadaljevala delo kot prej, medtem ko je preostala polovica beležila spremembe pri delu, kot so sprememba zaposlitve, zaposlitev za manj ur ali delo v drugi zaposlitvi med zaključevanjem prve.
Po prejetju pokojnine so lani še naprej delali zlasti v baltskih državah. Največji delež je imela Estonija (54,9 odstotka), ki sta ji sledili Latvija (44,2 odstotka) in Litva (43,7 odstotka). Na drugi strani so imele najnižje deleže Romunija (1,7 odstotka), Grčija (4,2 odstotka), Španija (4,9 odstotka), Hrvaška (5,0 odstotka) in Slovenija (8,0 odstotka).
Pogosteje delajo zaradi užitka v delu kot iz finančne potrebe
Glavna razloga, da so ljudje delali kljub prejemanju starostne pokojnine, sta uživanje v delu in občutek produktivnosti (za 36,3 odstotka ljudi) ter finančna potreba (za 28,6 odstotka).
Med razlogi za nadaljnje delo so vprašani navedli tudi socialno integracijo (11,2 odstotka) in finančno privlačnost dela (9,1 odstotka). Nekaj (3,5 odstotka) jih je še naprej delalo, ker je bil še vedno zaposlen njihov partner.
Najvišje deleže ljudi, ki so nadaljevali delo, ker so v tem uživali, so imele Danska (61,0 odstotka), Nizozemska (59,6 odstotka) in Italija (51,7 odstotka). Na drugi strani je najmanj ljudi zaradi tega razloga delalo v Španiji (17,9 odstotka) ter na Cipru (19,1 odstotka) in Slovaškem (20,4 odstotka).
Finančna potreba je bil glavni razlog za nadaljevanje dela na Cipru (68,6 odstotka), v Romuniji (54,3 odstotka) in Bolgariji (53,6 odstotka), medtem ko so najmanjše deleže iz tega naslova zabeležili na Švedskem (9,4 odstotka), Češkem (12,4 odstotka) in v Luksemburgu (14,4 odstotka).
Slovenija: skoraj pol vprašanjih dela iz užitka
Tudi v Sloveniji je bil glavni razlog za nadaljevanje dela med vprašanimi uživanje v delu in občutek produktivnosti. Tako je odgovorilo okoli 45 odstotkov anketirancev. Nekaj več kot 15 odstotkov jih je medtem navedlo finančne potrebe. Preostali so omenili druge razloge.
Praviloma se status uživalca pokojnine in status delovno aktivnega zavarovanca izključujeta, pri čemer v zakonodajah obstajajo izjeme. Slovenska zakonodaja tako ponuja več možnosti in kombinacij opravljanja dela ali dejavnosti tudi po upokojitvi ob istočasnem prejemanju polne ali delne pokojnine. Obstaja pa tudi možnost polne reaktivacije, pri čemer se izplačilom pokojnine niti ni treba povsem odpovedati.
