Aktivno državljanstvo
Petek, 21. 6. 2024, 22.19
3 mesece, 4 tedne
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO
Za polno pokojnino bodo morali delati dlje vsi, tudi tisti s 40 leti delovne dobe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,53
Učinki zadnje pokojninske reforme iz leta 2013 izzvenevajo, saj je bila stopnja rasti uživalcev starostne pokojnine lani najvišja po letu 2014.
Vlada s socialnimi partnerji začenja pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim prinaša dvig upokojitvene starosti. Ta se bo od leta 2028 naprej s sedanjih 65 let postopoma podaljšala na 67 let. Čeprav se je ob predstavitvi izhodišč za reformo v javnosti ustvaril vtis, da se za tiste, ki bodo dopolnili 40 let delovne dobe, ne bo spremenilo nič, to ne drži, saj bodo za polno pokojnino morali tudi oni delati dlje.
Danes velja, da si do starostne pokojnine upravičen v dveh primerih: če dopolniš 65 let in imaš vsaj 15 let delovne dobe ali če dopolniš 60 let in imaš 40 let delovne dobe brez odkupa (več o tem si lahko preberete tukaj). V pokoj je ob določenih pogojih sicer mogoče iti tudi prej, a se odmera pokojnine za vsak mesec predčasne upokojitve zniža za 0,3 odstotka. Podobno velja tudi v obratni smeri, pri čemer so spodbude boljše: za vsakega pol leta daljše delovne dobe je posameznik nagrajen z 1,5 odstotka višjo odmero (pogoji so navedeni tukaj).
V izhodiščih za pokojninsko reformo vlada predlaga, da bi upokojitveno starost po letu 2028 vsako leto podaljšali za tri mesece in jo tako postopoma s 65 dvignili na 67 let. Minister za delo Luka Mesec in državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija sta ob predstavitvi izhodišč vseskozi izpostavljala, da bo tudi po novem 40 let delovne dobe dovolj za starostno upokojitev in da gredo s tem na roko delavcem, ki so začeli delati zgodaj in povečini opravljajo težja fizična dela.
Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
"Kruto bi bilo vztrajati in siliti tiste, ki so začeli delati zgodaj, da delajo več kot 40 let. Tisti, ki zgodaj začne delati, po navadi dela fizično in je prej iztrošen. Zato se nam ta ukrep ne zdi niti smiseln niti učinkovit, kvečjemu krut in nepotreben," je Feketija nedavno razlagal v Odmevih na TV Slovenija.
Povprečna starost ob zaposlitvi 24 let
A je ob tem treba opozoriti na pomembno dejstvo, da pogoj za starostno pokojnino ni le 40 let delovne dobe, temveč tudi starostna meja in tudi ta starostna meja naj bi se po reformi s trenutnih 60 let postopoma dvignila na 62 let. Na konkretnem primeru to pomeni, da bi se nekdo, ki je začel delati pri 20 letih ali manj, lahko po novem upokojil dve leti kasneje kot danes.
"Gre za predlog v izhodiščih, ki so stvar pogajanj. Predlog ohranja obstoječi sistem dveh starostnih pragov. / …/ Problema se zavedamo in smo ga preučili. Trenutno je zaposlenih, ki so začeli delati pred 18. letom, manj kot 2 odstotka, njihovo število pa je iz leta v leto manjše. V predlogu obe starostni meji za upokojitev podaljšujemo, saj živimo dlje, zaposlujemo pa se vse kasneje, trenutno je povprečna starost ob prvi zaposlitvi malo manj kot 24 let," na naša vprašanja o teh pogojih odgovarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
- Pokojninska osnova se bo določila na podlagi 40 najboljših let zavarovalne dobe z izločitvijo katerih koli, ne nujno zaporednih, najslabših petih let in ne več na podlagi 24 najboljših let. Referenčno obdobje bi začeli podaljševati čez štiri leta in v osmih letih dosegli celotno obdobje.
- Odmerni odstotek, na podlagi katerega se potem izračunava pokojnina, bi se s 63,5 odstotka dvignil na 65,5 odstotka za 40 let delovne dobe.
- Pokojnine bi se drugače usklajevale, in sicer bi se v formuli za usklajevanje močno povečala vloga inflacije in toliko zmanjšala vloga podatka o rasti plač, da bi do leta 2033 to razmerje znašalo 80:20.
- Od leta 2026 do leta 2034 bi se postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca ter znižala prispevna stopnja zavarovanca. Prispevna stopnja delavca bo na koncu znašala 13 odstotkov (danes 15,5%), enaka višina bi veljala tudi za delodajalca (danes 8,85 %). Skupna prispevna stopnja bi bila višja od obstoječe (24,35 odstotka) in bi znašala 26 odstotkov.
Zaradi nizke brezposelnosti rekordno število zavarovancev
Vlada se reforme loteva v času, ko je pokojninska blagajna v tako dobrem stanju, kot že dolgo ne. Skupno število zavarovancev se je lani povečalo na več kot 999 tisoč in je bilo najvišje v vsej zgodovini zavarovanja. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zabeležil 38,4 milijona evrov višje prihodke od načrtovanih, v primerjavi z letom 2022 pa so bili ti nominalno višji za 388 milijonov evrov.
A če smo lahko po eni strani priča izjemno spodbudnim podatkom o pokojninski blagajni, ki so povezani predvsem z rekordno nizko brezposelnostjo ter posledično ugodnim razmerjem med številom zavarovancev in upokojencev, po drugi strani podatki kažejo tudi že na to, da se učinki zadnje temeljite pokojninske reforme (ZPIZ-2) iz leta 2013 počasi zmanjšujejo.
Kljub rekordnemu število zavarovancev, ki je bilo za skoraj 10.000 zavarovancev višje kot leta 2022, je razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev recimo ostalo 1,57, saj se je lani starostno upokojilo 9.415 zavarovancev. "V letu 2023 je učinek ZPIZ-2 manjši in priliv novih uživalcev večji, kljub obenem večjemu številu prejemnikov 40 oziroma 20 odstotkov starostne pokojnine. Decembra 2023 je bilo 484.383 uživalcev starostne pokojnine, kar je 10.773 ali 2,3 odstotka več uživalcev kot v istem mesecu predhodnega leta," v letnem poročilu ugotavljajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Na zavodu pojasnjujejo, da so sodelovali pri oblikovanju izhodišč za novo pokojninsko reformo, vendar ne v zadnji fazi. "Tako smo bili tudi mi z izhodišči, ki so bila predstavljena na ekonomsko socialnem svetu (ESS), seznanjeni prek medijev. Strinjamo se s tem, da so bila izhodišča naprej predstavljena na ESS in veseli nas, da je predviden daljši čas za usklajevanje izhodišč in zakonodajne vsebine," so povedali na ZPIZ, ki ga vodi Marijan Papež.
Polanec: Starostno mejo bi morali vezati na podatke o življenjskem pričakovanju
Na ZPIZ ob tem komentirajo, da se jim zdi zelo pomembno, da naj bi ključne spremembe za zavarovance začele veljati šele leta 2028 in da pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine ostaja 40 let dobe. "V poročanju nekaterih medijev ni bilo izpostavljeno, da je v izhodiščih bilo predstavljeno povečanje upokojitvene starosti s 60 na 62 let za 40 let dobe, ampak je bilo navedeno le, da se bo starost povečala s 65 na 67 let. Korektno bi moralo biti zapisano, da to velja za doseženo zavarovalno dobo 15 let," izpostavljajo na zavodu.
S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove gre vlada v pravo smer, ki je bolj pravična za vse zavarovance, ocenjuje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec meni, da bi bilo ob reformi pokojninskega sistema bolje starostne meje za upokojitev nadomestiti z mejami, ki bi se prilagajale življenjskemu pričakovanju. "Pričakovana starost se je od leta 2011 do 2019 dvignila za skoraj 2 leti za moške (78,5 let) in leto in pol za ženske (84,2 leti), kar je bolj ali manj skladno s predlaganim dvoletnim premikom. A se je tudi znižalo življenjsko pričakovanje po Covidu-19. Prilagajanje je smiselno tako v pozitivno kot v negativno smer. Samodejno prilagajanje starostnih mej odvzame potrebo po stalni politični razpravi o prilagajanju starostnih mej, ki pogosto ne rezultirajo v ustreznih premikih," opozarja ekonomist.
Ob tem dodaja, da se zdi reforma tudi sicer premalo ambiciozna in da bi bil smiseln dvig starostne meje na 65 let za tiste s 40 leti delovne dobe. "To bi omogočilo delno znižati prispevne stopnje in obenem delno povečati pokojnine," meni.
Polanec priznava, da so razmere v pokojninski blagajni na prvi pogled res boljše kot pred 10 leti, a je 1,57 razmerje med zavarovanci in upokojenci še vedno relativno nizko, kar se odraža v visokem bremenu pokojninske blagajne za celotno gospodarstvo in vpliva na mednarodno konkurenčnost države.
S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove gre vlada po Polančevem mnenju v pravo smer, ki je pravičnejša za vse zavarovance. Se pa je treba ob tem zavedati, da bi to za številne pomenilo znižanje pokojninske osnove. "Le v posebnem primeru, da bi bile plače tudi izven tega intervala enake, bi bila pokojninska osnova enaka. Širjenje s 24 let na 35 let (40 let minus najslabših pet, op. a.) pomeni, da bo v izračun zajet skoraj celotni časovni interval delovne aktivnosti, kar je vsekakor aktuarsko pravično. Za tiste osebe, katerih pokojninska osnova pa je nižja od najnižje pokojninske osnove, pa se res pokojnine ne bi spremenile. Takšnih upravičencev do pokojnin naj bi bilo kar precej – po besedah sekretarja Igorja Feketije kar 40 odstotkov," pravi Polanec.
Pokojnine navzgor, a je vse "pojedla" inflacija
Upokojenci so bili lani in letos deležni več dvigov pokojnin. Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina, izplačana v obdobju med januarjem decembrom 2023, je bila od primerljive v enakem obdobju leta 2022 višja za 5,1 odstotka in je znašala 826,88 evra, invalidska pokojnina je bila višja za 4,5 odstotka, vdovska in družinska pokojnina pa za 4,8 odstotka.
"V letu 2023 je bila ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija, zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale za: starostne pokojnine 2,1 odstotka, invalidske pokojnine 2,7 odstotka ter vdovske in družinske pokojnine 2,4 odstotka. Povprečna bruto starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) je v letu 2023 znašala 1.032,18 evra in je bila v primerjavi s predhodnim koledarskim letom za 4,8 odstotka višja," v letnem poročilu ugotavljajo na zavodu.
Večkratni dvigi pokojnin se lepo poznajo tudi v porazdelitvi pokojnin. Če je leta 2022 največ, in sicer dobrih 89 tisoč upokojencev, prejemalo med 600 in 700 evrov pokojnine, jih je lani skoraj 125 tisoč prejemalo med 700 in 800 evrov pokojnine.
Zgolj na podlagi teh številke bi lahko sklepali o bistveno boljšem gmotnem položaju upokojencev, a so ti podatki varljivi. Poleg podatka o inflaciji je za boljšo oceno stanja precej poveden tudi podatek, ki kaže, da je povprečna starostna pokojnina z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe (brez sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin) lani znašala 71 odstotkov povprečne neto plače, v letu 2022 pa je ta delež bil 74,1 odstotka.
