Aktivno državljanstvo
Torek, 25. 3. 2025, 22.40
3 ure, 42 minut
Aktivno državljanstvo
Novosti pokojninske reforme: dobre in slabe novice za upokojence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
Vladna stran naj bi tik pred zdajci v pokojninsko reformo vključila zimski dodatek za upokojence, ki naj bi se s prvotnih 150 postopoma dvignil na 250 evrov.
Socialni partnerji po koncu pogajanj z vlado dogovor o izhodiščih pokojninske reforme obravnavajo na svojih organih. Vladna stran pričakuje, da bodo osnutek sporazuma oblikovali ta teden, v ponedeljek pa naj bi s socialnimi partnerji podpisali dokončen dogovor o usklajenosti novele pokojninskega zakona, čemur bo sledila njena javna obravnava. Med predlogi pokojninske reforme je po novem tudi zimski dodatek za upokojence, ki naj bi se s prvotnih 150 postopoma dvignil na 250 evrov.
Upokojitvena starost: velika večina bo morala delati dlje
Ključna sprememba pokojninske reforme, ki bo kljub sprva drugačnim napovedim uresničena kot novela obstoječega zakona (ZPIZ-2), je dvig upokojitvene starosti tako pri delavcih, ki pogoje dosežejo na podlagi delovne dobe, kot pri delavcih, ki se upokojijo na podlagi dosežene starosti.
Vlada, kot je to po zadnjem koalicijskem vrhu poudaril premier Robert Golob, res ne podaljšuje upokojitvenega pogoja 40 let delovne dobe, a je ta pogoj še naprej vezan tudi na minimalno dopolnjeno starost, ki danes znaša 60 let, po novem pa bi jo postopoma podaljšali na 62 let.
Sprememba bo prizadela delavce, ki so začeli delati zelo mladi. Nekdo, ki je začel delati pri 20 letih ali prej, bo namreč moral delati do 62. leta, kljub temu da je že pri 60. letu ali celo prej dosegel 40 let delovne dobe.
Takih primerov sicer ni tako veliko kot v preteklosti, saj mladi do redne zaposlitve prihajajo vse kasneje, a to se pozna z zamikom. Podatki Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) kažejo, da so se moški lani v povprečju upokojili z 38 leti in enim mesecem pokojninske dobe, ženske pa z 39 leti pokojninske dobe.
Zanimivi so tudi podatki, da se je z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe lani upokojilo 81,2 odstotka žensk in 74,5 odstotka moških, ženske pa so bile ob upokojitvi v povprečju stare 61 let in osem mesecev, moški pa 62 let in devet mesecev.
S pokojninsko reformo se bo dvignila tudi minimalna upokojitvena starost za tiste, ki imajo vsaj 15 let zavarovalne dobe, niso pa dosegli 40 let pokojninske dobe. Danes minimalna starost za te posameznike znaša 65 let, po pokojninski reformi pa se bo postopoma do leta 2035 podaljšala do 67 let.
Starostno mejo za upokojitev naj bi še naprej lahko znižali s skrbjo za otroke v prvem letu starosti, služenjem vojaškega roka in vstopom na trg dela pred 20. letom starosti.
Čeprav izhodišča za reformo pri upokojitveni starosti ostajajo že skoraj eno leto ista in je kazalo, da je to vprašanje že dalj časa usklajeno, je Dnevnik v ponedeljek poročal, da bi z novelo zakona lahko uvedli še tretji upokojitveni pogoj, in sicer, da bi se bilo od 1. januarja 2035 naprej mogoče upokojiti tudi pri starosti 65 let in 38 letih pokojninske dobe.
Prispevne stopnje: ambicije, da bi se neto plače povišale, verjetno pokopane
Za najtrši oreh pri reformi so ob predstavitvi izhodišč poznavalci označili vprašanje prispevnih stopenj, sploh ker je vlada želela izenačiti prispevni stopnji, ki jo plačujejo delavci in delodajalci, pri čemer bi se povišala skupna prispevna stopnja.
Če danes velja, da delodajalci plačujejo 8,85 odstotka, delavci pa 15,5 odstotka prispevkov, je bil sprva predlog vlade, da bi do leta 2030 postopno stopnji izenačili pri 13 odstotkih in tako prispevno stopnjo dvignili na 26 odstotkov, kar je 1,65 odstotne točke več kot danes.
S tem bi dosegli dvoje: ob nespremenjenih bruto plačah bi se zaradi znižanja prispevne stopnje pri delavcu neto plače povišale, hkrati pa bi se zaradi skupno višje prispevne stopnje povečal priliv v pokojninsko blagajno.
Ob tem je seveda v zrak skočila delodajalska stran, saj bi se za njih strošek plač povečal, zato so na vladni strani pričakovanja postopoma nižali. Neuradno naj bi nazadnje delodajalcem predlagali izenačitev stopenj pri 12,5 ali 12,175 odstotka oziroma samo dvig stopnje za delodajalce na deset odstotkov, a tudi ta predlog ni naletel na odobravanje. Na Radiu Slovenija so zato pred dnevi poročali, da sprememb pri prispevnih stopnjah verjetno sploh ne bo.
Izračun pokojnine: v smeri pravičnejše odmere
Eno od izhodišč pokojninske reforme je tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove s sedanjih 24 na 40 let, pri čemer bi izvzeli pet najmanj ugodnih let. V praksi bo to pomenilo, da bo pokojnina odmerjena precej bolj pravično glede na vplačane prispevke, najbolj pa se bo to poznalo delavcem, ki jim je plača med delovno dobo najbolj nihala. V primerjavi s sedanjim sistemom bo verjetno na slabšem večina, a se bo negativen učinek ublažil z višjim odmernim odstotkom.
Starostno pokojnino ZPIZ odmeri od pokojninske osnove, ki jo izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov zavarovanca v referenčnem obdobju, ki naj bi ga po novem podaljšali na 40 let. Naslednji pomemben podatek je odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Višina odstotka je od leta 2023 naprej za moške in za ženske izenačena in za 15 let zavarovalne dobe znaša 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje po 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo odmerni odstotek poveča za 0,68 odstotka. Danes odmerni odstotek znaša največ 63,5 odstotka, po novem naj bi ga dvignili na 70 odstotkov. Na podlagi pokojninske osnove in odmernega odstotka pa se nato določi višina pokojnine. Več o tem si lahko preberete na straneh ZPIZ tukaj in tukaj.
Glede na vladna izhodišča za pokojninsko reformo naj bi odmerni odstotek s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe postopoma do leta 2035 povišali na 70 odstotkov, za 15 let zavarovalne dobe, kar še prinaša pokojnino, pa bi odmerni odstotek znašal 30 odstotkov. Če bodo spremembe odmernega odstotka na koncu res takšne, se bodo na novo določene pokojnine povišale. Te spremembe seveda ne bodo vplivale na obstoječe upokojence, ki jim je bila pokojnina odmerjena na podlagi starega zakona.
Usklajevanje pokojnin: vezano bo predvsem na inflacijo
Glede na izhodišča pokojninske reforme naj bi pri usklajevanju pokojnin v prihodnje vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač, kar je velik odmik od sedanjega sistema, ki je vezan bolj na plače.
Po neuradnih podatkih STA pa naj bi se pokojnine glede na zdajšnji predlog od leta 2026 do leta 2030 usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 pa bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti inflacije pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti inflacije pa v 80 odstotkih.
Rast pokojnin naj bi v prihodnje bila bolj kot na rast plač vezana na rast življenjskih stroškov.
Po veljavni ureditvi pri redni uskladitvi, ki jo izvedejo februarja, upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu.
Predlogu takšnega usklajevanja niso naklonjeni v Zvezi društev upokojencev Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer opozarjajo, da se bodo pokojnine usklajevale počasneje kot danes in da bo to dolgoročno izbrisalo tudi učinke višjega odmernega odstotka.
Upokojencem poleg letnega dodatka še zimski
Da bi ublažili negativne učinke spremenjenega načina usklajevanja pokojnin, naj bi neuradno v pokojninsko novelo vključili tudi zimski dodatek oziroma božičnico, ki naj bi jo v enakem znesku dobili vsi upokojenci. Sprva naj bi ta znašala 150 evrov, sčasoma pa 250 evrov. Tako naj bi ublažili zniževanje pokojnin zaradi novega načina usklajevanja.
