Sreda, 5. 3. 2025, 22.06
9 ur, 26 minut
Takega navala na ZPIZ ni bilo že več kot deset let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,73
Ključni razlog za porast upokojitev v lanskem letu je bila 8,8-odstotna uskladitev pokojnin, najvišja v več kot dvajsetih letih.
Lani se je število upokojencev povečalo za 1,3 odstotka, kar je največ v več kot desetih letih, razkriva letno poročilo Zavoda za invalidsko in pokojninsko blagajno (ZPIZ). Ker ohranjamo zelo visoko zaposlenost, je razmerje med upokojenci in zavarovanci še vedno ugodno: če je leta 2013 znašalo 1,38, je lani še vedno bilo 1,55. Še eden od podatkov, ki izstopa v lanskem letu, je 8,8-odstotna uskladitev pokojnin, ki je bila najvišja v več kot dvajsetih letih.
Direktor ZPIZ Marijan Papež je za Siol.net povedal, da se je število upokojencev v lanskem letu povečalo (po podatkih letnega poročila na 643.310) zaradi specifičnih okoliščin. "Konec leta 2023 se je izkazalo, da se je ugodneje upokojiti v letu 2024, saj bi bila razlika 4,4-odstotna. Nasprotno se je že oktobra 2024 vedelo, da se upokojitve ne izplača prelagati na leto 2025, razlika je bila še večja, skoraj petodstotna. Lahko torej sklenemo, da je bilo leto 2024 ugodno za upokojitev," pravi direktor ZPIZ.
Na ZPIZ pojasnjujejo, da je za to oceno pomembna primerjava uskladitve pokojnin z rastjo povprečne neto plače v tekočem letu. Če uskladitev pokojnin bistveno presega rast povprečne neto plače, se ob izpolnjenih pogojih zavarovancem izplača upokojitev še v tem letu. Seveda pri vprašanju upokojevanja praktično ni odgovora, ki bi veljal za vse, zato skoraj vedno obstaja tudi kakšna izjema in se je dobro o tem pozanimati na ZPIZ.
Ključni razlog za porast upokojitev v lanskem letu je bila 8,8-odstotna uskladitev pokojnin, kar je gotovo podatek, ki najbolj izstopa v letnem poročilu. Ker se ravno okrog dviga pokojnin v zadnjih tednih bije tudi hud političen boj, lahko to številko postavimo v malo širši kontekst.
Lanskoletna uskladitev je bila najvišja v več kot dvajsetih letih, zelo visoka je bila, tudi če upoštevamo inflacijo, ki je na letni ravni znašala 1,9 odstotka. Če pogledamo podatke o rasti povprečnih starostnih pokojnin, ugotovimo, da je bila ta zelo visoka tudi leta 2022, a je 8-odstostno rast več kot pojedla 10-odstotna letna inflacija, zaradi česar so pokojnine celo realno padle.
Direktor ZPIZ Marijan Papež pravi, da se pokojnine v zadnjih letih dvigujejo bolj kot plače.
Papež pravi, da lahko glede na podatke v lanskem letu sklenemo, da se je gmotni položaj upokojencev izboljšal. "Upokojenci lahko rečejo, da tega v trgovini ne opazijo, ampak realna vrednost starostnih pokojnin se je lani povečala za 6,9 odstotka," pravi sogovornik.
Da bi se približali vsaj okvirno tolikšni realni rasti pokojnin, se moramo vrniti v leto 2020, ko sta bili izvedeni delna in izredna uskladitev v skupni višini 4,5 odstotka, in to ob letni deflaciji 1,1 odstotka.
Pred tem v obdobju 2018–2020 rast pokojnin ni bila tako izrazita, realno so se pokojnine dvignile za poldrugi odstotek, čeprav je bila gospodarska rast v tem času zelo solidna. Kot zelo slabo za upokojence lahko označimo obdobje med 2011 in 2017, ko so se pokojnine realno zniževale.
Pokojnine bližje plačam leta 2015
Na ZPIZ poleg številnih drugih kazalnikov vsa leta beležijo tudi razmerje med povprečnimi starostnimi pokojninami in povprečnimi plačami. To razmerje se od leta 2015 naprej giblje med 67 in 64,1 odstotka, pri čemer je bilo najslabše v letih 2020 in 2021. A tudi lani je bilo s 64,4 odstotka precej nižje kot leta 2015, ko so bile pokojnine v primerjavi s plačami najvišje.
Papež trdi, da so se pokojnine v zadnjih letih povišale bolj kot plače. "Opazno je tudi, da so pokojnine tistih, ki so se upokojili lani, boljše v primerjavi s pokojninami tistih, ki so se upokojevali pred leti. Na zavodu opažamo, da so se ljudje v zadnjih letih upokojevali z daljšo pokojninsko dobo – in če je povprečno več pokojninske dobe in je tudi več vrednotena, je tudi povprečna pokojnina višja," pravi direktor ZPIZ.
Podatki kažejo, da če so se leta 2015 ženske v povprečju upokojevale s 36 leti in 11 meseci pokojninske dobe, moški pa s 37 leti in devetimi meseci, so lani ženske ob upokojitvi v povprečju dosegle že 39 let pokojninske dobe, moški pa 38 let in en mesec.
Lani je povprečna mesečna bruto starostna pokojnina znašala 901,51 evra, invalidska pokojnina je znašala 689,61 evra, vdovska in družinska pokojnina pa 545,33 evra.
Skoraj polovica prejemnikov je lani prejemala starostno pokojnino v višini od 700 do tisoč evrov, trinajst odstotkov upokojencev je prejelo manj kot 700 evrov. Dobra četrtina upokojencev je prejemala starostno pokojnino od tisoč do 1.500 evrov, 6,7 odstotka od 1.500 do dva tisoč evrov pokojnine, nad tem zneskom je bilo skoraj pet odstotkov starostnih pokojnin.
Nova pokojninska reforma še na mizi
Da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne in preprečili upadanje pokojnin, vlada s socialnimi partnerji usklajuje novo pokojninsko reformo. Glede upokojitvenih pogojev je na mizi predlog, da bi zavarovanec pravico do starostne pokojnine namesto pri 65 letih pridobil pri 67 letih, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tudi ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine je predlog, da bi se upokojevali kasneje. Namesto pri 60 letih bi leta 2028 zavarovanec v pokoj lahko odšel s 60 leti in tremi meseci, do leta 2034 pa bi se pogoj zaostril na 61 let in devet mesecev.
Starostno pokojnino ZPIZ odmeri od pokojninske osnove, ki jo izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov (bruto zneski, od katerih se odvajajo prispevki) zavarovanca iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja.
Naslednji pomemben podatek je odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Višina odstotka je od leta 2023 naprej za moške in za ženske izenačena in za 15 let zavarovalne dobe znaša 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje po 1,36 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo odmerni odstotek poveča za 0,68 odstotka. Odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka.
Obstajajo seveda primeri, ko odmerjena pokojnina odstopa navzdol ali navzgor od pokojnine, določene na podlagi najnižje ali najvišje pokojninske osnove, takrat pa se pokojnina odmeri drugače. Več o tem si lahko preberete na straneh ZPIZ.
Spremembe so predvidene tudi pri izračunu pokojnine, saj bi za pokojninsko osnovo namesto najboljših zaporednih 24 let vzeli 40 let zavarovanja, od katerih bi izločili za zavarovanca najmanj ugodnih pet let.
Postopoma bi se zviševal odmerni odstotek, ki v teh tednih dviguje toliko prahu. Postopoma bi se s sedanjih 63,5 odstotka za 40 let zavarovalne dobe za zavarovance zvišal na 70 odstotkov.
O reformi Papež ne želi govoriti, dokler vlada s socialnimi partnerji ne uskladi vseh podrobnosti. Čeprav bi se moralo po napovedih to zgoditi že lani, Papež pravi, da se z reformo za zdaj ne mudi. "Dobro, da se reforma pripravlja v času, ko je gospodarsko stanje dobro, da se lahko to v miru izvede. In jaz mislim, da tudi če bo reforma do konca leta sprejeta v državnem zboru, z vidika pokojninske blagajne nismo zamudili ničesar," pravi.
