Grčiji se po sprejetju proračuna končno obeta rast

Varčevalno naravnani proračun za prihodnje leto je v 300-članskem grškem parlamentu podprla tesna večina 153 poslancev.

Grčija naj bi v skladu s proračunskimi načrti leta 2014 dosegla presežek v višini 2,96 milijarde evrov, sicer brez upoštevanja poplačila obresti za visoki grški dolg.

Proračun po šestih letih Grčiji končno obljublja gospodarsko rast Vlada v Atenah pričakuje pozitiven trend tudi pri gospodarski rasti - država naj bi tako prihodnje leto po šestih letih izplavala iz recesije in zabeležila 0,6-odstotno gospodarsko rast.

Brezposelnost naj bi se za malenkost znižala in sicer z rekordnih 25,5 odstotka letnega povprečja v 2013 na 24,5 odstotka v letu 2014, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Siriza: Takšen proračun pomeni nadaljevanje katastrofe Vodja levičarske opozicijske stranke Siriza meni, da takšen proračun pomeni "nadaljevanje katastrofe". Grški premier Antonis Samaras pa je bil ob sprejetju proračuna zadovoljen in je poudaril, da je država doslej uspešno izpeljala več reform, za katere so mnogi menili, da niso mogoče.

Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad - grškega proračuna sicer še ni potrdila. V soboto so sporočili, da je za ponedeljek načrtovani prihod pogajalcev trojke v Atene preložen na januar, kar pomeni preložitev začetka pogajanj o sprostitvi nove milijarde evrov pomoči za Grčijo.

Atene so želele dogovor o sprostitvi novega obroka pomoči doseči še pred 1. januarjem, ko bodo prevzele predsedovanje EU. Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske zadeve Ollija Rehna je sicer v soboto dejal, da so grške oblasti naredile dodaten napredek pri uresničevanju reform, ki jih pričakuje trojka.

Največ razhajanj v pogajanjih s trojko naj bi bilo na področju nepremičninskega davka, prepočasne privatizacije in odpuščanj v javnem sektorju.