Trumpovi privrženci z orožjem zaščitili brivca, v ZDA že več kot 82 tisoč mrtvih #video

Ameriška pornografska industrija dobro pripravljena na pandemijo koronavirusa

Medtem ko je ameriška zvezna vlada izpostavljena kritikam zaradi počasnega in slabega odgovora na izbruh pandemije koronavirusa, pa bi bilo lahko veliko bolje, če bi si vzela za vzgled pornografsko industrijo, ki ima s takimi zadevami opravka že dolga leta.

Foto: Reuters

Ameriški zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključ za ponoven zagon gospodarstva, ki se je zaprlo zaradi omejevanja širjenja koronavirusa, testiranje. Predsednik ZDA Donald Trump trdi, da je testov dovolj, s terena poročajo, da to ni res, guvernerji zveznih držav pa se glede odpiranja gospodarstva odločajo po svoje. STA

Belgija v nov krog rahljanja ukrepov proti koronavirusu

Belgijska vlada je potrdila nadaljnje rahljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. V ponedeljek se bodo postopoma začeli v šole vračati nekateri učenci, odprli se bodi frizerski saloni, muzeji in živalski vrtovi. Vsakršni kulturni ali športni dogodki pa ostajajo prepovedani najmanj do 30. junija, je danes sporočila premierka Sophie Wilmes.

Za nekatere učence se bo v ponedeljek v določeni meri začel pouk v učilnicah. Najprej se tja vračajo dijaki zadnjih letnikov srednjih šol in zadnjih razredov osnovnih šol. Vrtci zaenkrat ostajajo zaprti, je na novinarski konferenci po današnji seji sveta za nacionalno varnost sporočila premierka. STA

Zaradi organizacije procesije ob verskem prazniku, ki se je v torek zvečer v črnogorskem Nikšiću udeležilo več tisoč ljudi, je tožilstvo danes episkopu Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Joanikiju ter še sedmim duhovnikom odredilo 72-urni pripor. Pripor jim je odredilo zaradi kršenja prepovedi zborovanj med epidemijo covida-19, piše STA.

Državno tožilstvo je sporočilo, da jih bremeni nespoštovanja zdravstvenih predpisov v boju zoper nevarne nalezljive bolezni.

Pred policijsko postajo, kjer so v torek zvečer zaslišali duhovnike, kot tudi danes pred tožilstvom, se je zbrala skupina vernikov, ki so zahtevali njihovo izpustitev.

Zaradi pripora episkopa Joanikija, ki je eden najbližjih sodelavcev metropolita SPC v Črni gori Amfilohija, in duhovnikov, je stranka Demokratska Črna gora pozvala svoje člane v lokalnih skupščinah kot tudi vse opozicijske poslance, naj bojkotirajo delo skupščin do izpustitve duhovnikov, poroča črnogorska radiotelevizija RTCG, piše STA.

Minister brez listnice v srbski vladi Nenad Popović je prav tako pozval Podgorico k izpustitvi duhovnikov. Njihovo prijetje je označil za dokaz "protisrbskega, avtoritarnega in komunističnega obraza" črnogorskih oblasti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Tradicionalno molitveno procesijo sta v drugem največjem črnogorskem mestu vodila Amfilohij in Joanikij. Metropolit je povedal, da so hoteli molitev izvesti v cerkvi, ko pa so videli, kako velika množica se je zbrala, "se niso mogli odpovedati sprehodu", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Verske predstavnike Srbske pravoslavne cerkve, tudi metropolita, so v Črni gori zaradi kršenja prepovedi zborovanj v okviru ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa prijeli že v preteklosti, saj so že od marca prepovedane maše, prepovedano je tudi zbiranje več ljudi.

Srbska pravoslavna cerkev je sicer pred pandemijo letos organizirala tudi proteste proti novemu zakonu o svobodi veroizpovedi, v skladu s katerim naj bi ji odvzeli lastništvo nad okoli 700 verskimi objekti v državi. Vlada trdi, da gre zgolj za željo urediti lastninsko stanje in finančne zadeve različnih verskih skupnosti.

V Črni gori so do torka potrdili 324 primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo je devet ljudi. V torek niso poročali o nobenem novem primeru okužbe.

V državi so že napovedali več sprostitev ukrepov. V petek bodo tako odpravili policijsko uro, ki je veljala od 23. do 5. ure, znova bodo odprli gostinske lokale in plaže. V ponedeljek pa bodo znova zagnali javni potniški promet, seveda vse ob upoštevanju ustreznih epidemioloških ukrepov, še piše STA.

V Italiji se bodo lahko prihodnji ponedeljek po več kot dveh mesecih znova odprle restavracije in bari, a okoli 400 gostinskih lokalov v Rimu bo ostalo zaprtih. Njihovi lastniki so se za to odločili zaradi strogih pravil za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki jih bodo morali poslej upoštevati, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Pod takimi pogoji preprosto ni možno začeti delati v ponedeljek. Določen odstotek lastnikov restavracij bo še naprej zagotavljal dostavo hrane na dom, a lokalov ne bodo odprli," je dejal lastnik restavracije v središču Rima Gianfranco Contini, pobudnik gibanja Glas prebivalcev Rima, piše STA.

Poudaril je, da predpisanih ukrepov, kot je močno omejeno število miz, v 90 odstotkih lokalov ni mogoče izvesti. "Ne morete jesti s plastičnih krožnikov ali sodelovati z natakarji v rokavicah in z mask," je menil. Gostinstvo po njegovem ne pomeni le hrane temveč tudi druženje in vzdušje v lokalu.

Lastniki restavracij v Rimu upajo, da se bodo razmere kmalu izboljšale in bodo ukrepi manj strogi. Skrbi jih tudi upad turistov iz tujine, ki so bili še februarja dokaj številni. "Središče Rima bo še dolgo ostalo mrtvo. Poleg lokalov bo ostalo zaprtih tudi veliko hotelov in trgovin," je dejal Contini, še piše STA.

Tudi v Benetkah se v ponedeljek več lokalov ne bo odprlo. Med njimi je tudi znani Harry's Bar, ki velja za zbirališče umetnikov.

"Ukrepi, ki jih zahtevajo od nas, so nesmiselni in so jih uvedli ljudje, ki ne vedo ničesar o gostinstvu. Če bo ostalo tako, ne bom nikoli več odprl lokala," je dejal 88-letni lastnik bara Arrigo Cipriani. Pojasnil je, da je v lokalu med gosti nemogoče vzdrževati predpisano razdaljo dveh metrov.

"Imamo dva 40 kvadratnih metrov velika prostora, v katerih je bilo običajno skupno okoli 90 ljudi. Po novih pravilih bi bil lahko v vsakem prostoru le po en gost," je še povedal po poročanju medijev, še piše STA.

Ruski zdravstveni regulator je danes odredil ustavitev uporabe ventilatorjev, ki naj bi povzročili požar v dveh bolnišnicah, kjer zdravijo bolnike s covidom-19. Požara v bolnišnici v Moskvi in Sankt Peterburgu sta v zadnjem tednu zahtevala šest življenj. V državi medtem znova poročajo o več kot 10.000 novih okužbah z novim koronavirusom, piše STA.

Ruski zdravstveni regulator Roszdravnadzor je sporočil, da so iz uporabe umaknili ventilatorje Aventa-M, ki so jih proizvedli 1. aprila letos v eni od tovarn državnega konglomerata Rostec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Požar v moskovski bolnišnici je minuli teden zahteval eno življenje, v bolnišnici v Sankt Peterburgu pa v torek pet. Oblasti preiskujejo okoliščine požarov.

Rostec je aprila sporočil, da bodo njegove tovarne proizvedle 6711 ventilatorjev za bolnike s covidom-19, vendar ni jasno, koliko od njih je od danes prepovedane vrste ventilatorjev.

Rusija je 1. aprila te ventilatorje tudi poslala ZDA v okviru pomoči v boju proti novemu koronavirusu. Ruski tiskovni agenciji Tass so sicer v pristojni ameriški agenciji potrdili, da jih še niso uporabili, navaja AFP.

Ruski minister za zdravje Mihail Muraško je danes sporočil, da je v bolnišnicah zaradi covida-19 v državi trenutno več kot 100.000 bolnikov, med njimi 4000 otrok. Okoli 1500 bolnikov je na ventilatorjih, poroča Tass.

Iz države so medtem danes znova poročali o več kot 10.000 novih primerih okužbe z novim koronavirusom, kar se dogaja že vse od začetka meseca. V zadnjih 24 urah so jih zabeležili 10.028, skupno 242.271. Zaradi covida-19 je umrlo še 96 ljudi, skupno 2212, piše STA.

Država je po številu okužb druga na svetu po ZDA, kljub naraščanju okužb pa so v nekaterih manj prizadetih regijah v torek že začeli rahljati ukrepe. V Moskvi, žarišču okužbe, kjer so v zadnjih 24 urah potrdili večino novih okužb, strogi ukrepi karantene veljajo do konca maja.

Da je okužen z novim koronavirusom je v torek potrdil tudi tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov. Okužbo so doslej potrdili tudi pri premierju Mihailu Mišustinu, dveh ministrih in več poslancih, še piše STA.

Nemčija bo od sobote postopoma odpravljala začasen nadzor na mejah, ki ga je uvedla za zajezitev pandemije covida-19. Do popolne vrnitve v normalno stanje pa bo verjetno minilo še nekaj tednov, so danes napovedali na nemškem notranjem ministrstvu.

V soboto bodo najprej odpravili nadzor na meji z Luksemburgom. Pripravljeni pa so odpraviti tudi nadzor na meji z Dansko, potem ko bo danska vlada zaključila pogovore s svojimi sosednjimi državami glede odprtja meja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na meji s Švico, Francijo in Avstrijo bo nadzor v veljavi do 15. junija, od takrat pa bo predvidoma dovoljeno prosto prečkanje meje, je danes napovedal nemški minister za notranje zadeve Horst Seehofer, piše STA.

Odločitev so sprejeli zaradi pozitivnega razvoja epidemiološke slike. Če se bo število okužb v sosednjih državah povečalo, bodo spet uvedli strožji nadzor. Orientirali se bodo po nemški strategiji, da nevarnost predstavlja, ko se potrdi več kot 50 okužb na 100.000 prebivalcev v sedmih dneh.

Dvotedenska karantena bo po predvidevanju ministrstva v prihodnje veljala le še za ljudi, ki so bili v tretjih državah, torej ne več na primer za Nemce, ki bodo prišli v domovino iz Francije. Morajo pa to odločitev sprejeti dežele.

Nemčija je zaradi pandemije sredi marca zaprla svoje meje in vstop v državo dovolila le za izjeme, na primer dnevne migrante, še piše STA.

V Angliji so danes po sedmih tednih nekoliko zrahljali ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Številni so se tako lahko vrnili na delo, jim pa oblasti odsvetujejo uporabo javnega prevoza. Tisti, ki ga vendarle uporabljajo, morajo zakriti nos in usta. Od danes so v Angliji dovoljene tudi nekatere športne in druge aktivnosti na prostem, piše STA.

Tako sta znova dovoljena golf in tenis. Poslej se lahko v parku srečata tudi dve osebi, ki nista iz istega gospodinjstva, a morata ohranjati razdaljo najmanj dveh metrov.

Ljudem, ki lahko delajo od doma, oblasti priporočajo, naj s tem nadaljujejo, ostali pa gredo lahko na delovno mesto. Med drugim so se odprla podjetja s področja proizvodnje hrane in gradbeništva, kjer veljajo nove smernice glede varnosti, poroča britanski BBC.

Oblasti ljudem odsvetujejo uporabo javnega prevoza, kjer sicer tudi veljajo številni ukrepi za zajezitev pandemije. Kot je dejal minister za promet Grant Shapps, lahko javni promet v Londonu sprejme le desetino običajnega števila potnikov.

Rahljanje ukrepov v Angliji je naletelo na ostre kritike v ostalih delih Združenega kraljestva, kjer poudarjajo, da je za to še prezgodaj in da marsikaj še ni jasno. Škotska, Wales in Severna Irska vztrajajo pri strogih ukrepih.

Velika Britanija je evropska država z največ smrtnimi žrtvami covida-19. Glede na podatke, objavljene v torek, je v državi po okužbi z novim koronavirusom umrlo več kot 40.000 ljudi. Pri novem štetju so upoštevali tudi podatke statističnega urada ONS. Skoraj četrtino vseh smrti so potrdili v domovih za starejše, piše STA.

Evropska komisija je predstavila sveženj smernic v pomoč članicam EU pri postopnem odpravljanju omejitev potovanj in oživljanju turizma v pričakovanju poletne sezone. Rdeča nit je, da je treba pri ukrepanju upoštevati epidemiološki razvoj in načelo sorazmernosti, se tesno usklajevati in se izogniti vsakršni diskriminaciji, ki ni povezana z virusom, piše STA.

Namen teh smernic je, da dobijo ljudje priložnost za počitek, sprostitev in svež zrak. Takoj ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale, ljudje morajo imeti priložnost, da se srečajo s prijatelji in družino v svoji državi ali čez mejo, pri čemer pa je treba zagotoviti ustrezno varnost, poudarjajo v komisiji.

Ključen cilj tega svežnja je tudi pomagati turizmu pri okrevanju od pandemije in zagotoviti, da bo Evropa še naprej glavna turistična destinacija, še izpostavljajo v Bruslju.

Sveženj vključuje krovno strategijo za okrevanje turizma v tem letu in dolgoročneje, skupen pristop k usklajenemu in postopnemu odpravljanju omejitev na notranjih mejah EU, nabor možnosti pri ponovnem vzpostavljanju potniškega prometa ob zagotavljanju varnosti potnikov in osebja, nov pakt med potrošniki in turistično industrijo na temelju privlačnih vavčerjev kot alternativi povrnitvi stroškov ter merila za obnovitev turističnih storitev z uvedbo zdravstvenih protokolov v hotelih in restavracijah, piše STA.

Rdeča nit vseh teh smernic je, da je treba pri ukrepanju upoštevati epidemiološki razvoj in načelo sorazmernosti, se tesno usklajevati in se izogniti vsakršni diskriminaciji, ki ni povezana z virusom. Ključno je, da se prepreči sveže izbruhe oziroma da se čim učinkoviteje omeji nove izbruhe.

V komisiji izpostavljajo merilo primerljivosti položaja pri odločanju o odpravljanju omejitev. Če imata dve države primerljiv epidemiološki razvoj in uvedene primerljive ukrepe za ohranjanje družbene razdalje, potem ni ovir za odpravo omejitev. V tem kontekstu v komisiji niso naklonjeni ukrepu karantene.

Veliko je bilo v minulih dneh govora o "koronskem" ali "imunskem" potnem listu, vendar v komisiji to možnost zavračajo. Opozarjajo namreč na nezanesljivost dostopnih informacij o imunosti v povezavi s covidom-19 in na možnost, da bi se ljudje poskušali namerno okužiti, da bi pridobili tak potni list, piše STA.

Komisija pripravlja interaktivni zemljevid, ki naj bi turistom in popotnikom pomagal pri načrtovanju potovanj s svežimi informacijami o epidemiološkem položaju in veljavnih ukrepih. Ta zemljevid naj bi bil na voljo pred začetkom poletne sezone.

Smernice temeljijo na evropskem načrtu za postopno odpravljanje ukrepov za zajezitev virusa, sprejetem sredi aprila. Ta opredeljuje tri ključna merila za začetek opuščanja ukrepov: znatna omejitev širjenja virusa, zadostne zdravstvene zmogljivosti in ustrezno spremljanje razmer.

Turizem prispeva okoli deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU ter neposredno ali posredno več kot 27 milijonov delovnih mest. Zaradi pandemije bi lahko turistični ekosistem po ocenah komisije izgubil najmanj 50 odstotkov prometa v tem letu, pri čemer se največ težav pričakuje na jugu Evrope, še piše STA.

Čile je ob krizi, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa, Mednarodni denarni sklad (IMF) zaprosil za previdnostno posojilo v višini 23,8 milijarde dolarjev (22 milijard evrov), ki naj bi ga povrnil v dveh letih, so sporočili iz IMF. Kot je dejala generalna direktorica sklada Kristalina Georgieva, je sama naklonjena ugoditvi te prošnje, piše STA.

Georgieva je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavila, da imajo v Čilu zelo močne gospodarske temelje in institucionalne politične okvire, s tem pa izpolnjujejo pogoje za previdnostno posojilo, ki je namenjeno državam za zaščito pred zunanjimi šoki.

Zoper čilskega predsednika Sebastiana Pinero in njegovo vlado so sicer oktobra lani izbruhnili masovni protesti, ki pa so ob izbruhu koronske krize zamrli.

V Čilu so minuli teden zaradi koronavirusa zaukazali nove karantene za tri območja prestolnice Santiago.

Prav ukrepi za zajezitev virusa pa bi lahko države, kot je Čile, močno prizadeli, se bojijo v IMF. Povzročili bi lahko namreč nove proteste, posebej, če bi prebivalstvo ocenilo, da ukrepi zoper koronsko krizo niso zadostni in pošteni oziroma v ospredje postavljajo kapital, ne ljudi, še piše STA.

Na Kitajskem so v strahu pred drugim valom pandemije covida-19 danes uvedli delno karanteno za mesto Jilin, ki je postalo žarišče okužb z novim koronavirusom. V mestu Wuhan bodo zaradi novih okužb v rekordnem času vse prebivalce testirali za novi koronavirus, piše STA.

Jilin na severovzhodu Kitajske je danes delno zaprl svoje meje in prekinil avtobusne in železniške povezave z ostalim svetom, potem ko je mesto oz. njegovo predmestje Shulan postalo žarišče okužb z novim koronavirusom. Namestnik župana Jilina je danes posvaril, da so razmere izredno resne in zapletene ter da obstaja veliko tveganje širjenja okužb.

V mestu z več kot štirimi milijoni prebivalcev so danes potrdili šest novih primerov okužbe, vseh povezanih z žariščem v Shulanu. Skupaj je s tem žariščem, kjer naj bi bila vir okužbe zaposlena v pralnici, povezanih 21 primerov okužb z novim koronavirusom.

Prebivalci lahko Jilin, drugo največje mesto v istoimenski pokrajini, zapustijo le, če test za novi koronavirus pri njih v zadnjih 48 urah ni bil pozitiven. Lekarne morajo oblastem poročati o vseh nakupih zdravil proti vročini in protivirusnih zdravil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Znova so zaprli šole, kinodvorane, telovadnice in spletne kavarne.

V Mestu Wuhan v osrednjem delu Kitajske, kjer se je novi koronavirus konec lanskega leta prvič pojavil, pa bodo v rekordnem času vseh enajst milijonov prebivalcev testirali za novi koronavirus.

Kot danes poročajo kitajski mediji, so se tamkajšnje oblasti za ta ukrep odločile, ker so v začetku tedna v enem od stanovanjskih naselij v mestu po daljšem času brez covida-19 potrdili šest novih okužb z novim koronavirusom. Po pisanju časnika Caixin, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, naj bi vse prebivalce testirali v desetih dneh, še piše STA.

Kljub drugačni strategiji Švedske v boju proti novemu koronavirusu, saj država ni uvedla strogih karantenskih ukrepov, poteka pandemija podobno kot v drugih državah. Od sredine aprila beležijo padec števila novih okužb, kljub temu se vrstijo kritike, da bi lahko vlada ukrepala prej, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Švedska je do torka potrdila 27.272 primerov okužb, od tega je umrlo 3313 ljudi. Verjetno bo šele čez nekaj let jasno, ali se je Švedska odločila prav, ko ni uvedla strogih ukrepov za zajezitev virusa. Vlada v Stockholmu je sicer priznala nekaj napak in uvedla preiskavo učinkovitosti svoje strategije predvsem na področju varovanja starejših, piše STA.

Mediji so bili namreč kritični in so opozorili na število okuženih v domovih za starejše. Državi se sicer verjetno maščuje tudi privatizacija zdravstva, že v preteklosti so namreč izbruhnili škandali, da si stanovalci zasebnih domov ne morejo privoščiti primerne oskrbe in nege. Švedska ministrica za socialne zadeve Lena Hallengren pa je očitala upravam domov, da niso v zadostni meri zaščitili oskrbovancev, obiskovalcev in zaposlenih.

Švedsko prebivalstvo je sicer doslej dobro upoštevalo smernice pristojnih, brez da bi vlada morala posredovati s sankcijami. V tujini so pozorno spremljali švedski način obladovanja pandemije, ki zaenkrat ne kaže hujših posledic kot v drugih državah. Od sredine aprila beležijo padec okužb, kot je to tudi v številnih drugih evropskih državah, ki so bile ob strogih ukrepih huje prizadete. Vseeno v oči bode relativno visoka stopnja smrtnosti glede na potrjeno število okužb. Mediji vladi očitajo, da ji ni uspelo zaščititi ranljivih starejših.

Glede gospodarskih posledic se Švedska komaj razlikuje od drugih evropskih držav, saj tudi za to skandinavsko državo napovedujejo slabšo gospodarsko napoved. Po ocenah naj bi gospodarstvo okrevalo šele leta 2023. Vodja švedskega združenja občin in regij Anders Knape je zato pozval vlado k finančni podpori najšibkejšim v višini 100 milijonov kron (9,43 milijona evrov), še piše STA.

Največja turistična skupina na svetu, nemški TUI, s ciljem skrčiti stroške napoveduje ukinitev 8000 delovnih mest. Za ta korak so se v turističnem velikanu odločili, potem ko je pandemija novega koronavirusa močno ogrozila turistični sektor, piše STA.

"V okviru celotne skupine načrtujemo trajno znižanje režijskih stroškov za 30 odstotkov," so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v TUI in dodali, da bo rezanje stroškov pomenilo ukinitev enega na deset delovnih mest.

Število 8000 se sicer po njihovih navedbah nanaša tako na odpuščanja kot tudi na delovna mesta, ki so bila načrtovana, pa jih zaradi krize ne bo.

Skupina je sicer v drugem četrtletju poslovnega leta, ki se je sklenilo konec marca, zabeležila 763,6 milijona evrov čiste izgube.

Kot je znano, so zaradi pandemije mnoge države zaprle svoje meje in prepovedale turistična potovanja, zaradi česar so letala prizemljena, križarke zasidrane v pristaniščih, hoteli pa prazni.

Da bi TUI preživel krizo, je aprila prejel pomoč nemške vlade v obliki 1,8 milijarde evrov posojila z državnim poroštvom, še piše STA.

Osrednje evropske borze so današnji trgovalni dan začele s padci. Tudi na evropskem borznem parketu odmeva opozorilo ameriške stroke pred drugim valom okužb z novim koronavirusom, kar bi lahko resno ogrozilo okrevanje gospodarstva. Poleg tega je završalo tudi ob novici o močnem padcu rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v Veliki Britaniji, piše STA.

Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je šel doslej navzdol za 2,09 odstotka.

Indeks DAX na borzi v Frankfurtu je nazadoval za 2,17 odstotka, pariški CAC 40 za 2,25 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 1,48 odstotka. Züriški SMI trenutno izgublja 1,15 odstotka, dunajski ATX pa 1,39 odstotka. Milanski FTSE Mib je 1,69 odstotka pod izhodiščem.

Tečaj evra je šel doslej navzdol za 0,09 odstotka. Trenutno je tako treba na borzi v Frankfurtu za en evro odšteti 1,0839 dolarja.

Direktor nacionalnega inštituta za zdravje ZDA Anthony Fauci je na torkovem zaslišanju na daljavo v ameriškem senatu opozoril pred prehitrim odpiranjem gospodarstva, saj bi lahko to imelo za posledice nov val pandemije novega koronavirusa, piše STA.

Britanski statistični urad je medtem sporočil, da se je britanski BDP v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem skrčil za dva odstotka, kar predstavlja največje nazadovanje po izbruhu finančne krize v zadnjem četrtletju leta 2008.

Zaskrbljenost na borzah je vezana tudi na vnovično krepitev napetosti med ZDA in Kitajsko, saj Washington Pekingu zaradi nepopolnih informacij o koronavirusu grozi z novimi sankcijami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Azijske borze so sklenile neenotno. Tokijski indeks Nikkei je nazadoval za 0,49 odstotka, šanghajski osrednji indeks pa napredoval za 0,22 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je šel navzdol za 0,11 odstotka, seulski Kospi pa navzgor za 0,95 odstotka. Avstralski All Ordinaries je medtem pridobil 0,30 odstotka, še piše STA.

Potem ko je Kitajska sprostila ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, je začel tamkajšnji avtomobilski trg okrevati. Prodaja avtomobilov je aprila na letni ravni porasla za 4,4 odstotka, kar predstavlja tudi prvo rast v dveh letih, kažejo podatki združenja avtomobilskih proizvajalcev CAAM (China Association of Automobile Manufacturers), piše STA.

Povpraševanje po jeklenih konjičkih je na največjem svetovnem avtomobilskem trgu začelo upadati leta 2018. Ob izbruhu koronavirusa je povsem strmoglavilo, po sprostitvi ukrepov, povezanih s potovanji in gospodarstvom, pa so se kupci vrnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot so pojasnili v CAAM, je bila minuli mesec najbolj močna prodaja osebnih vozil, ki je medletno porasla za več kot 30 odstotkov. Februarja je zaradi koronavirusa in ukrepov za njegovo zajezitev denimo upadla za 80 odstotkov, piše STA.

Avtomobilska industrija je za Kitajsko ključnega pomena, zato je bila ob krizi deležna tudi državne pomoči. V Pekingu so se konec marca odločili podaljšati davčne olajšave za nakup električnih vozil za dve leti.

Poleg tega so se ponekod po državi lokalne oblasti odločile umakniti omejitve glede števila novih avtomobilov na cesti, ki so bile vzpostavljene s ciljem zmanjšati onesnaženje, še piše STA.

Sklad ZN za otroke (Unicef) opozarja, da bi v prihodnjih šestih mesecih zaradi vzrokov, ki jih je mogoče preprečiti, vsak dan v svetu lahko umrlo 6000 otrok, saj pandemija covida-19 še naprej slabi zdravstvene sisteme in moti zdravstvene storitve. Caritas Internationalis medtem poziva k ukrepanju za preprečitev hude lakote kot posledice pandemije, piše STA.

Unicef, ki navaja analizi raziskovalcev inštituta za javno zdravje univerze Johnsa Hopkinsa, ki je bila v torek objavljena v reviji The Lancet Global Health, izpostavlja, da najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta podhranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od pet let ali kar 6000 dnevno.

Dodatne smrti otrok bi ob 2,5 milijona otrok, ki umrejo pred svojim petim letom v šestih mesecih v 118 državah, vključenih v raziskavo, ogrozile napredek, ki je bil v preteklem desetletju dosežen na področju zmanjševanja njihove umrljivosti, piše STA.

Poleg 144.000 mater, ki v 118 državah umrejo v obdobju šestih mesecev, bi zaradi omenjenih razlogov lahko umrlo še približno 56.700 mater, opozarjajo.

Kot kaže analiza, bi po najslabšem scenariju zaradi obsežnega krčenja zdravstvenih storitev lahko umrlo največ otrok v Bangladešu, Braziliji, DR Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Najvišjo stopnjo umrljivosti otrok pa bi lahko imelo deset držav, med njimi Džibuti, Liberija, Mali, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj, so še sporočili iz Unicefa Slovenija.

Caritas Internationalis je medtem mednarodno skupnost pozval k takojšnjemu ukrepanju, sicer bo zaradi lakote, ki bo socialnoekonomska posledica pandemije, umrlo na milijone ljudi. Opozarjajo, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah, med katerimi kot najbolj ranljive izpostavlja afriške države, še piše STA.

Japonski proizvajalec elektronike Sony je v četrtletju med januarjem in koncem marca zabeležil 12,6 milijarde jenov (108,5 milijona evrov) čistega dobička, kar je 85,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec je posledica pandemije novega koronavirusa, piše STA.

Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnili v proizvajalcu konzol Playstation in pametnih telefonov Xperia, je dobiček iz poslovanja medletno upadel za 57,2 odstotka na 35,4 milijarde jenov (304,9 milijona evrov), prodaja pa je nazadovala za 17,8 odstotka na 1750 milijard jenov (15,1 milijarde evrov).

V celotnem poslovnem letu, ki se je sklenilo 31. marca, je Sony zabeležil 582,2 milijarde jenov (pet milijard evrov) čistega dobička, kar je 36,5 odstotka manj kot v predhodnem poslovnem letu, njegovi prihodki pa so se znižali za 4,7 odstotka na 8260 milijard jenov (71,1 milijarde evrov).

Velikan s področja elektronike ob tem ni podal napovedi za tekoče poslovno leto, ki se bo sklenilo konec marca 2021, saj še ne more predvideti učinkov pandemije, še piše STA.

Avstrija bo 15. junija v celoti odprla svojo mejo z Nemčijo. Na meji pa bodo že od petka izvajali le še posamezne naključne preglede, so iz urada kanclerja danes sporočili za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Avstrijska vlada si želi, da bi kmalu podobne dogovore sklenili tudi z ostalimi sosednjimi državami, piše STA.

Ob umirjanju razmer ob pandemiji novega koronavirusa se države želijo počasi odpreti, eden od razlogov je tudi prihajajoča turistična sezona. Od petka bodo na meji med Avstrijo in Nemčijo izvajali le še posamezne naključne preglede, 15. junija pa bodo meje odprli v celoti. Že danes bodo sicer odprli nekaj dodatnih manjših mejnih prehodov. To je v skladu z dvostopenjskim načrtom, ki ga podpira nemška kanclerka Angela Merkel.

Avstrija je v sredini marca kot številne druge države vzpostavila nadzor na meji in vstop dovolila le izjemoma z dokazilom o neokuženosti. Medtem so omilili ukrepe in vstop v državo dovolili tudi za obiske svojcev in dnevne migrante.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je naložil ministrici za zadeve EU Karlone Edtstadler in zunanjemu ministru Alexandru Schallenbergu, naj skušata podobne dogovore o postopnem odpiranju mej skleniti tudi s preostalimi sosednjimi državami, pod pogojem, da imajo epidemijo pod nadzorom, piše STA.

Odpiranje mej je v skladu z geslom "toliko svobode kot možno, toliko omejevanja kot potrebno", ki ga zasleduje Avstrija. To je tudi v skladu s priporočili Evropske komisije, ki bo danes predstavila načrt za odpiranje mej.

Glede na epidemiološko sliko, ki je pomemben dejavnik pri rahljanju ukrepov, bi lahko Avstrija že prej odprla meje s kakšnimi drugimi sosedami. Razmere v Nemčiji se namreč v primerjavi z Avstrijo in večino njenih drugih sosed slabše. Na tisoč prebivalcev imajo v Nemčiji dva primera okužb, ta vrednost je v Avstriji 1,8. Precej boljše so razmere vzhodno in južno od Avstrije, kjer imajo po manj kot en primer na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je ta vrednost 0,7.

Pri APA še izpostavljajo, da je med avstrijskimi sosedami epidemiološka slika skoraj najboljša na Slovaškem in v Sloveniji, saj dnevno beležijo po manj kot deset primerov in se zdi, da je epidemija v zatonu. Opozarjajo pa, da ima Slovenija po njihovih podatkih še okoli 1100 trenutno okuženih s z novim koronavirusom, kar je podobno kot v Avstriji, ki ima štirikrat več prebivalcev, še piše STA.

Ameriški proizvajalec letal Boeing aprila ni dobil nobenega novega naročila letal, pač pa so mu kupci odpovedali 108 že naročenih letal. Letos je Boeing strankam dostavil le 56 letal, od tega šest v aprilu. Konkurenčni Airbus je aprila dobil devet naročil in dostavil 14 letal, piše STA.

Pandemija novega koronavirusa je po svetu prizemljila kar 16.000 letal, kar je dve tretjini celotne svetovne flote potniških letal. Boeing se je soočal s težavami še pred izbruhom pandemije v ZDA konec marca, saj ima še vedno prizemljena vsa letala 737 max zaradi dveh velikih nesreč v Indoneziji in Etiopiji.

Potniški letalski promet v ZDA je bil aprila manjši za 90 odstotkov v primerjavi s prometom aprila lani in glavni izvršni direktor Boeinga David Calhoun meni, da bo zaradi izjemno počasnega okrevanja prometa do jeseni verjetno šla v stečaj katera od večjih ameriških letalskih družb, piše STA.

Calhoun je prepričan, da 100-odstotnega okrevanja še dolgo ne bo. Do jeseni pričakuje morda 25-odstoten in morda do konca leta 50-odstoten obseg prometa v primerjavi z lanskim prometom.

Delnice Boeinga so se letos pocenile že za 62 odstotkov. V torek so padle za 29 odstotka na 125,22 dolarja, še piše STA.

Predstavniški dom ameriškega kongresa v svoj najnovejši predlog zakona o pomoči gospodarstvu, organizacijam in posameznikom zaradi pandemije novega koronavirusa skuša dodati tudi pomoč lokalnim medijem po ZDA v obliki nepovratnih posojil, ki so namenjena majhnim podjetjem, piše STA.

V senatu si za enako prizadevata demokratski senatorki Amy Klobuchar iz Minnesote in Maria Cantwell iz države Washington. Senatorki pravita, da je pandemija novega koronavirusa pokazala, kako pomembni so lokalni viri informacij in sedaj res ni čas za odpuščanja v medijih, ki dajejo javnosti pomembne informacije o ukrepih proti novemu koronavirusu.

Do pomoči naj bi bili po poročanju Wall Street Journala upravičeni mediji z do tisoč zaposlenimi in letnimi prihodki do 41,5 milijona dolarjev. Lokalni mediji so sicer v času pandemije povečali število spletnih naročnikov, kar pa ni nadomestilo izpada dohodkov iz oglaševanja. Doslej so lastniki odpustili 30.000 novinarjev in drugih zaposlenih, še piše STA.

V Braziliji so v zadnjih 24 urah zabeležili 881 smrti zaradi koronavirusne bolezni 19, kar je največ doslej. Skupno je v državi umrlo 12.400 ljudi, kar je največ v Latinski Ameriki. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro medtem vztraja pri svojem nasprotovanju ukrepom za omejitev širjenja koronavirusa, piše STA.

V 211 milijonski državi so do torka zvečer potrdili več kot 177.000 okužb. Teh je verjetno več, saj v državi nimajo uveljavljenega sistema testiranja. Na mednarodni dan medicinskih sester, ki je bil v torek, so se zdravstveni delavci v mestih kot sta Brasilia in Manaus, poklonili okoli sto kolegom, ki so umrli zaradi covida-19. Že sedaj je v Braziliji zaradi nove bolezni umrlo več medicinskih sester kot v Španiji in Italiji skupaj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je v torek sicer ponovno kritiziral guvernerje zveznih držav in lokalne voditelje, ki med drugim nočejo razglasiti frizerskih salonov in telovadnic za nujne posle, ki morajo ostati odprti v času pandemije novega koronavirusa. Bolsonaro ne verjame, da je novi koronavirus nevaren in ga ima za majhno gripo, piše STA.

V Braziliji noben guverner ni uvedel ukrepa o omejitvi gibanja na prostem le za najnujnejše opravke, to odločitev so prepustili lokalnim oblastem. V Rio de Janeiru je na primer župan Marcelo Crivella uvedel karanteno za 11 sosesk, kjer ni dovoljen vstop neprebivalcem, ter ukazal zaprtje vse poslov v revnejših predelih z izjemo trgovin s hrano in drogerij.

Brazilski strokovnjaki za javno zdravje zahtevajo odločnejše ukrepe na zvezni ravni. Zdravniki morajo ponekod že izbirati, kdo bo preživel in kdo bo umrl. Poznavalci razmer tudi svarijo pred nemiri, še piše STA.

Zaljubljen Američan se je skušal pod pretvezo, da je čistilec, pretihotapiti v Nemčijo, da bi lahko videl svojo izbranko, je v torek sporočila policija. Ob pristanku v Frankfurtu si je 20-letnik nadel odsevni jopič in upal, da mu bo tako uspelo neopazno vstopiti v državo, piše STA.

Moški je imel v rokah še dve vreči za smeti, ko je skušal tamkajšnje varnostnike prepričati, da mora kot čistilec sprazniti smeti na območju omejenega gibanja. Njegove načrte so razkrinkali, ko so zaposleni opazili, da na sebi nima varnostne prepustnice in da ne zna nemško, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kasneje je na policijski postaji priznal, da je bil obupan in da je nujno želel videti svoje dekle ter da se ni spomnil boljšega načina, kako naj v času pandemije novega koronavirusa vstopi v Nemčijo, piše STA.

Četudi bi Američanu uspelo priti do smetnjakov, ki jih je domnevno želel sprazniti, bi bil še vedno na območju tranzita na letališču, pred njim pa bi bila še kontrola na meji, pojasnjuje AFP.

Romantiku na koncu kljub vsem prizadevanjem ni uspelo videti svoje srčne izbranke, saj so ga po zaslišanju v ponedeljek poslali nazaj v Washington.

V Nemčiji veljajo v okviru koronavirusnih ukrepov stroge omejitve vstopa v državo. Ta je dovoljen le v izjemnih primerih, med katere pa ne sodi obisk svoje ljubezni kar tako, še piše STA.

Evropski parlament bo danes začel majsko plenarno zasedanje, na katerem se bo posvetil predvsem pomoči Evropi in financiranju okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covid-19. Zaradi pandemije bo večina evroposlancev zasedanje, ki se bo predvidoma končalo o v soboto, tudi tokrat spremljala na daljavo, piše STA.

EU išče načine, kako ponovno zagnati zaradi pandemije ohromljeno evropsko gospodarstvo. Evropska komisija bo za obdobje 2021–2027 predlagala nov, višji večletni proračun unije, ki bo pomagal pri okrevanju. Poslanci bodo o prilagoditvah večletnega finančnega okvira (MFF) danes razpravljali s predstavniki Evropske komisije in Sveta EU, predvidoma v petek pa glasovali o resoluciji, glede katere se politične skupine še usklajujejo. Skupine niso povsem enotne glede tega, kako financirati okrevanje gospodarstva po pandemiji – z višjimi prispevki držav članic, z lastnimi viri unije ali z zadolževanjem, piše STA.

Ker je vse verjetneje, da bodo pri večletnem proračunu nastale zamude, bo Evropski parlament danes glasoval o resoluciji, ki komisijo poziva, naj do 15. junija predstavi predlog proračuna za ukrepanje ob nepredvidljivih dogodkih.

Razpravljali bodo tudi o Madžarski

Nocoj pa bodo evroposlanci s predstavniki Sveta EU razpravljali o vladavini prava na Madžarskem, kjer vlada Viktorja Orbana zaradi pandemije lahko za nedoločen čas vlada z odloki. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Orbana povabil na razpravo. Ta mu je odgovoril, da bo madžarsko vlado zastopala pravosodna ministrica Judit Varga, še piše STA.

Evropska komisija bo danes predstavila smernice za oživljanje turizma v pričakovanju poletne sezone. Te naj bi se nanašale na prehajanje meje znotraj EU, vzpostavljanje prometnih povezav, zagotavljanje zdravstvene varnosti na turističnih lokacijah ter na odnos med potrošniki in turistično industrijo, piše STA.