Evropske Alpe bodo do konca stoletja izgubile 97 odstotkov ledenikov

Trenutni načrti za boj proti globalnemu segrevanju bodo v tem stoletju rešili le tri odstotke evropskih alpskih ledenikov pred izginotjem, večina pa se bo stopila v naslednjih dveh desetletjih, je pokazala nova študija.

79 odstotkov svetovnih ledenikov ne bo preživelo tega stoletja 

Ledena polja v srednji Evropi izginjajo hitreje kot kjerkoli drugje na Zemlji, kaže raziskava, ki jo je vodil švicarski ETH Zurich. Znanstveniki so na splošno ugotovili, da 79 odstotkov svetovnih ledenikov ne bo preživelo tega stoletja, če države ne bodo okrepile prizadevanj za omejitev podnebnih sprememb.

"Alpe, kot jih poznamo danes, se bodo do konca stoletja popolnoma spremenile. Pokrajina bo popolnoma drugačna. Številna smučišča ne bodo imela več dostopa do ledenikov," je za Politico povedal glavni avtor študije Lander Van Tricht.

V tem stoletju bo izumrlo 97 odstotkov srednjeevropskih ledenikov 

Raziskovalci so ugotovili, da bo 97 odstotkov srednjeevropskih ledenikov izumrlo v tem stoletju, če bo globalno segrevanje doseglo 2,7 stopinje Celzija. To je dvig temperature, ki ga raziskovalci pričakujejo, če bo še naprej obveljala trenutna podnebna politika.

To pomeni, da bi od približno 3.200 ledenikov naslednje stoletje preživelo le 110 ledenikov. Tudi Pireneji na Iberskem polotoku naj bi do sredine 30. let 21. stoletja izgubili preostalih 15 ledenikov.

Če svetu uspe omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija oziroma dve stopinji Celzija v skladu s Pariškim sporazumom, bi Alpe izgubile 87 oziroma 92 odstotkov ledenikov. Pri segrevanju za štiri stopinje Celzija, kar je raven, h kateri je svet šel pred podpisom podnebnega sporazuma leta 2015, pa bi v tem stoletju izginilo 99 odstotkov alpskih ledenikov, do leta 2100 pa bi jih preživelo le 20, so ugotovili v študiji. 

Vrhunec izumrtja po letu 2025

Vendar pa se bo v vseh scenarijih večina srednjeevropskih ledenikov stopila v prihodnjih dveh desetletjih. Znanstveniki pišejo, da bo "vrhunec izumrtja", torej leto, ko naj bi izginila večina ledenikov, "kmalu po letu 2025".

Ledeniki, ki se nahajajo na visokih zemljepisnih širinah – npr. na Islandiji in v ruski Arktiki – ali imajo ogromne količine ledu, imajo največ možnosti za preživetje, je dejal Van Tricht.

Alpski ledeniki pa "so na splošno zelo majhni" in "zelo občutljivi" na podnebne spremembe, kot so denimo toplejše pomladi, je še dejal znanstvenik. 

Drugi najbolj prizadeti regiji sta zahodna Kanada in Združene države Amerike, kjer se nahaja Skalno gorovje. Tam naj bi v tem stoletju izginilo 96 odstotkov od skoraj 18 tisoč ledenikov, če se temperatura segreje za 2,7 stopinje Celzija.

Študija napoveduje dramatično izginotje 

Študija na splošno napoveduje dramatično izginotje ledenikov po vsem svetu: pri segrevanju za 2,7 stopinje Clezija bi do konca stoletja izumrlo 79 odstotkov ledenikov po vsem svetu, pri štirih stopinjah Celzija pa bi se ta številka povečala na 91 odstotkov. Raziskovalci dodajajo, da se bo taljenje nadaljevalo tudi po letu 2100.

Drastično zmanjšanje emisij, ki segrevajo planet, bi sicer lahko rešilo več deset tisoč posameznih ledenikov, stopnja izumrtja pa bi se pri 1,5 stopinje Celzija upočasnila na 55 odstotkov in pri 2 stopinjah Celzija na 63 odstotkov.

Stopnja izginotja je šokirala celo znanstvenike, je dejal Van Tricht. Približno sredi stoletja, ko izguba ledenikov doseže vrhunec, "na svetovni ravni izgubimo od dva tisoč do štiri tisoč ledenikov na leto," odvisno od stopnje segrevanja, je sklenil znanstvenik. 

Novice Ledenik na Antarktiki se je rekordno hitro zmanjšal

Novice Zaskrbljeni znanstveniki: Največja ledena gora na svetu razpada

Novice Odlomljen ledenik delno uničil vas v Švici #video

Novice Ob svetovnem dnevu voda v ospredju pozivi k ohranitvi ledenikov