Ponedeljek, 14. 3. 2022, 10.52
2 leti, 8 mesecev
Evropa je novo žarišče trgovine z orožjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
1
Globalno se sicer trgovina z orožjem zmanjšuje.
Evropa je v preteklih petih letih beležila največjo rast uvoza orožja in ta trend se bo – glede na napovedi o krepitvi oboroževanja ob ruski grožnji – še hitreje stopnjeval, izhaja iz danes objavljenega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri.
Even before the Ukraine war broke out, European weapons imports saw a marked increase, according to the Stockholm International Peace Research Institute SIPRI. And the figures for 2021 were a sign of things to come.https://t.co/GRpnmKGusO
— DW News (@dwnews) March 14, 2022
Mednarodni transferji glavnih vrst orožja, kot so tanki, lovska letala in podmornice, so se v obdobju 2017–2021 v primerjavi z obdobjem 2012–2016 zmanjšali za 4,6 odstotka, kažejo podatki inštituta s sedežem v Stockholmu.
A kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij ob objavi poročila opozoril vodilni raziskovalec Siprija Pieter D. Wezeman, gre za "majhno zmanjšanje" na svetovni ravni, za katerim se skrivajo "velike razlike med regionalnimi trendi".
Kot skrb vzbujajoče je izpostavil predvsem naraščajoče oziroma vztrajno visoke stopnje uvoza orožja na območja, kot so Evropa – tu se je uvoz v preteklih petih letih povečal za kar 19 odstotkov –, Vzhodna Azija, Oceanija in Bližnji vzhod.
Izvoz orožja iz ZDA, največje izvoznice na svetu, se je v preteklih petih letih povečal za 14 odstotkov, s čimer se je njegov delež v svetovni trgovini z orožjem povečal z 32 na 39 odstotkov.
Who were the five largest arms exporters in 2017–21?
— SIPRI (@SIPRIorg) March 14, 2022
1) USA🇺🇸
2) Russia🇷🇺
3) France🇫🇷
4) China🇨🇳
5) Germany🇩🇪
Together, they accounted for 77% of all arms exports in 2017–21. New SIPRI data on global #ArmsTransfers out now ➡️ https://t.co/mwH3tzxdkc pic.twitter.com/ByvoulKxu8
Po drugi strani se je izvoz orožja iz Rusije, druge največje izvoznice na svetu, v tem obdobju skrčil za 26 odstotkov in zdaj predstavlja 19 odstotkov vseh večjih orožarskih poslov na svetu. Wezeman napoveduje, da se bo ta delež zaradi vse večje mednarodne osamitve Rusije še zmanjševal.
Med drugim se je za slabo petino zmanjšal tudi izvoz orožja iz Nemčije, ki pa kljub temu ostaja peta največja izvoznica na svetu. Na tretjem mestu je z okoli 11-odstotnim deležem Francija, na četrtem pa s slabimi petimi odstotki Kitajska. Ta je sicer zdaj že skoraj popolnoma neodvisna od uvoza ruskega orožja.
Evropski delež bo še naraščal
Evropski delež v globalni trgovini z orožjem se je sicer v preteklih petih letih povečal z desetih na 13 odstotkov in bo še naraščal. Kot je namreč izpostavil Wezeman, predstavlja "resno poslabšanje odnosov med večino evropskih držav in Rusijo pomembno gonilo rasti uvoza orožja v Evropo, še posebej za države, ki ne morejo izpolniti vseh zahtev s svojimi nacionalnimi orožarskimi industrijami".
"Povečali bomo svoje vojaške izdatke, ne le za malo, ampak za veliko. Potrebujemo novo orožje in velik del ga bo prišlo iz uvoza," je dejal. Kot je pojasnil, bo šlo večinoma za uvoz iz drugih evropskih držav in ZDA.
Spomnil je, da so povečanje obrambnih proračunov ob ruski invaziji na Ukrajino med drugim že napovedale Nemčija, Danska in Švedska. Večinoma nameravajo povečati število lovcev, kot so ameriški F-35, raket, topništva in drugega težkega orožja. "Večina teh stvari pa traja. Izpeljati je treba postopke, se odločiti, naročiti, proizvesti. To po navadi traja vsaj nekaj let," je pojasnil, a tudi spomnil, da se je ta trend začel že leta 2014 z rusko aneksijo ukrajinskega polotoka Krim, učinki tega pa zares vidni šele zdaj.
India, Australia and Japan imported most arms in last 5 years: SIPRI https://t.co/Ttp0iLethG
— Ashwini Chaudhary (@Qnet189) March 14, 2022
Največji uvozni regiji medtem ostajata Azija in Oceanija, kjer poteka kar 43 odstotkov vseh orožarskih transferjev in se nahaja šest največjih uvoznic orožja na svetu: Indija, Avstralija, Kitajska, Južna Koreja, Pakistan in Japonska. Skupno se je uvoz orožja v Azijo in Oceanijo v letih 2017–2021 zmanjšal za pet odstotkov, a se je obenem uvoz v Vzhodno Azijo oziroma v Oceanijo povečal za 20 oziroma 59 odstotkov, kažejo podatki Siprija. Vzrok za to so predvsem napetosti v odnosih tamkajšnjih držav s Kitajsko.
Uvoz na Bližnji vzhod, ki je s skoraj tretjinskim deležem drugi največji orožarski trg na svetu, se je povečal za tri odstotke, zaradi trenutno visokih cen nafte, ki pomenijo večje prihodke za države v tej regiji, pa bo verjetno naraščal še naprej.
1