Petek, 8. 3. 2024, 11.23
1 mesec, 2 tedna
EP: prihodnji teden o znižanju emisij ogljikovega dioksida, umetni inteligenci in svobodi medijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
Evropski parlament bo prihodnji teden med drugim obravnaval razogljičenje gradbenega sektorja EU, zakonodajo o umetni inteligenci in zakon o svobodi medijev.
Prihodnji teden bodo v Evropskem parlamentu (EP) poslanci in poslanke obravnavali nekaj pomembnih tem. Na mizi bodo načrti o razogljičenju gradbenega sektorja EU, prelomna zakonodaja o umetni inteligenci in tudi zakon o svobodi medijev.
Parlament se je s Svetom EU lani decembra dogovoril za prenovo direktive o energetski učinkovitosti stavb, s čimer želijo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in porabo energije v stavbnem sektorju do leta 2030. Cilj je doseči podnebno nevtralnost sektorja do leta 2050 in tudi obnoviti energijsko najmanj učinkovite stavbe.
"Tu se kaže izziv glede stroškov," pravi poslanec v EP Milan Brglez. "Medtem ko so zasebne stavbe večinoma energetsko prenovljene, so javne najemne, v katerih živijo predvsem socialno ranljive skupine prebivalcev, v najslabšem stanju. Vprašanje je, ali bodo lastniki pripravljeni vložiti v obnovo."
Nove stavbe morajo biti do leta 2030 brezemisijske, tiste, v katerih delujejo javni organi oziroma so v njihovi lasti, pa že od leta 2028 dalje. Poleg tega bodo morale države članice sprejeti tudi ukrepe za zmanjšanje povprečne porabe primarne energije in razogljičenje ogrevalnih sistemov. Pri tem naj bi bili kotli na fosilna goriva popolnoma opuščeni do leta 2040.
Prelomna zakonodaja glede UI
Zakon bo glede prelomnosti primerljiv s splošno uredbo v zvezi z varstvom osebnih podatkov (GDPR). Poslanci bodo na tokratnem zasedanju določili obveznosti za umetno inteligenco na podlagi njenega morebitnega tveganja in stopnje vpliva.
Predvidena je prepoved aplikacij, ki bi predstavljale tveganje za temeljne pravice, kot so denimo biometrični kategorizacijski sistemi ali manipuliranje s človeškim vedenjem. Obvezno bo tudi jasno označevanje umetnih ali manipuliranih avdiovizualnih medijev.
"Pozorni moramo biti na ohranitev človekocentričnosti umetne inteligence. Kot zlasti problematična se že kaže njena uporaba v vojski, zato je treba to področje skrbno urediti," poudarja evroposlanec Klemen Grošelj.
Več zaščite za novinarje in svobodo tiska
V pripravi je evropski akt o svobodi medijev. Države članice bo zavezal k zaščiti neodvisnosti medijev pred vladnim, političnim, gospodarskim ali zasebnim vmešavanjem. Zakon bo prepovedal vse oblike posegov v uredniške politike in pritiske na novinarje. Urejal bo tudi poročanje o lastništvu in prejemanju javnih sredstev.
Akt bo vzpostavil tudi nov mehanizem, ki bo veliko spletnim platformam, kot so Facebook, X ali Instagram, onemogočil samovoljno omejevanje ali brisanje neodvisnih medijskih vsebin.
