Sreda, 5. 3. 2025, 17.52
10 ur, 25 minut
ZDA ustavile deljenje obveščevalnih podatkov z Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da je pod Trumpovim vodstvom pripravljen sodelovati pri doseganju trajnega miru v Ukrajini, potem ko je v petek v Ovalni pisarni izbruhnil spor med voditeljema. Zaradi tega spora, v katerem je ameriška stran kritizirala Zelenskega, da je nehvaležen in želi podaljšati vojno, je Trump ustavil ameriško vojaško pomoč Ukrajini kot taktiko pritiska, da bi ga pripravil do tega, da bi se približal pogajalski mizi, poroča dpa.
ZDA so nehale deliti obveščevalne podatke z Ukrajino, je sporočil direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe in po besedah svetovalca za nacionalno varnost Mika Waltza preučujejo vse vidike tega odnosa. Danska je danes zavrnila ponovne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ZDA "tako ali drugače" prevzele Grenlandijo. Premier Grenlandije Mute Egede je medtem poudaril, da si Grenlandci ne želijo biti niti Američani niti Danci, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Panamski predsednik Jose Raul Mulino pa je danes ameriškega kolega Donalda Trumpa obtožil, da "ponovno laže" o tem, da bodo ZDA prevzele Panamski prekop.
ZDA so nehale deliti obveščevalne podatke z Ukrajino, je sporočil direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe. To je potrdil tudi svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz, ki je dodal, da preučujejo vse vidike tega odnosa.
Ratcliffe je danes v pogovoru za televizijsko mrežo Fox potrdil, da trenutno velja premor v podpori na vojaškem in obveščevalnem področju. Hkrati je Ukrajini dal upanje, da gre za začasni premor in da bodo ZDA znova sodelovale z Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Waltz, ki je potrdil prekinitev deljenja podatkov, je ločeno novinarjem dejal, da so ZDA naredile korak nazaj, se ustavile in preučujejo vse vidike tega odnosa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre le za ameriško izsiljevanje?
Kot je dodal, bo ameriški predsednik Donald Trump temeljito preučil možnost odprave tega premora, če se bodo organizirala mirovna pogajanja in če bo Kijev pripravljen predlagati ukrepe za krepitev zaupanja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek sporočil, da je pod Trumpovim vodstvom pripravljen sodelovati pri doseganju trajnega miru v Ukrajini, potem ko je v petek v Ovalni pisarni izbruhnil spor med voditeljema.
Zaradi tega spora, v katerem je ameriška stran kritizirala Zelenskega, da je nehvaležen in želi podaljšati vojno, je Trump ustavil ameriško vojaško pomoč Ukrajini kot taktiko pritiska, da bi ga pripravil do tega, da bi se približal pogajalski mizi, poroča dpa.
Danska in Grenlandija znova kritični do Trumpovih načrtov
"Ne želimo biti niti Američani niti Danci. Smo Grenlandci. Američani in njihov vodja morajo to razumeti," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Egede. "Nismo naprodaj in ne morejo nas kar vzeti. O svoji prihodnosti odločamo mi na Grenlandiji," je poudaril.
Podobno je bil do izjav Trumpa o prevzemu Grenlandije kritičen danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. "To se ne bo zgodilo," je dejal in dodal, da lahko o usmeritvi Grenlandije odločajo le Grenlandci.
Na Grenlandiji bodo prihodnji teden potekale splošne volitve. V luči tega je Trump v torkovem govoru v kongresu Grenlandce pozval, naj se odločijo za pridružitev ZDA, ki da jih bodo sprejele in varovale. "Dobili jo bomo tako ali drugače," je dejal o Grenlandiji.
Mikajo jih naravni viri
Grenlandija je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom s približno 55 tisoč prebivalci. V središču pozornosti mednarodne javnosti se je znašla po tem, ko je Trump januarja zagrozil z možnostjo njenega vojaškega zavzetja, saj da jo ZDA potrebujejo za gospodarsko varnost.
Veliko večino otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo. Ameriška vojska ima tam sicer že vojaško oporišče.
Panamski predsednik Trumpa obtožil laži
Panamski predsednik Jose Raul Mulino je danes ameriškega kolega Donalda Trumpa obtožil, da "ponovno laže" o tem, da bodo ZDA prevzele Panamski prekop. Mulino se je s tem odzval na izjave predsednika ZDA, ki je v ameriškem kongresu v torek dejal, da si bo njegova država povrnila Panamski prekop in da že delajo na tem.
"Predsednik Trump ponovno laže. Panamski prekop ni v procesu povrnitve," je Mulino zapisal na družbenem omrežju X. "V imenu Paname in vseh Panamcev zavračam to novo žalitev resnice in dostojanstva našega naroda," je dodal.
Stopnjevanje pritiska
Trump je v govoru v kongresu v torek zvečer ponovil že znano stališče, da bodo ZDA ponovno prevzele nadzor nad to pomembno vodno potjo med Atlantskim in Tihim oceanom. "Da bi dodatno okrepili našo nacionalno varnost, bo moja administracija ponovno pridobila Panamski prekop in na tem smo že začeli delati," je dejal.
Pod vse večjim pritiskom Washingtona je sicer podjetje Hutchinson iz Hongkonga v torek sporočilo, da se je strinjalo s prodajo večinskega deleža v holdingu, prek katerega med drugim obvladuje tudi pristanišči Balboa in Cristobal v Panamskem prekopu. Prodali naj bi ga ameriškemu konzorciju pod vodstvom investicijskega podjetja BlackRock, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo Trumpovo zamrznitev financiranja tuje pomoči
Ameriško vrhovno sodišče je danes s tesno večino zavrnilo zahtevo predsednika Donalda Trumpa po zamrznitvi približno dveh milijard dolarjev mednarodne pomoči. Sodniki so s tem podprli odločitev zveznega sodnika, ki je Trumpovi vladi pred tem naložil nadaljevanje plačil pogodbenikom v mednarodnih programih za pomoč tujini.
Vrhovno sodišče je v svoji prvi pomembnejši odločitvi glede pravnega izpodbijanja odločitev Trumpove administracije s petimi glasovi proti štirim potrdilo odločitev nižjega sodišča, v skladu s katero je treba izvesti plačila za pogodbe o pomoči, ki so že bile izvedene.
Vendar pa sodišče ni odločilo, kdaj mora biti denar izplačan, kar Beli hiši omogoča, da še naprej izpodbija zadevo na nižjih sodiščih, poroča ameriška mreža CNN.
Sodniki so dejali, da bi moral zvezni sodnik, ki je vladi odredil obnovo financiranja plačil za pogodbe z ameriško agencijo za mednarodni razvoj (Usaid) in State Departmentom, "pojasniti, katere obveznosti mora izpolniti vlada", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Šlo je za las
Sodnik in predsednik devetčlanskega vrhovnega sodišča John Roberts ter sodnica Amy Coney Barrett, oba iz vrst konservativcev, sta glasovala s tremi liberalnimi sodniki. Sodnik Samuel Alito je izrazil nestrinjanje, pridružili pa so se mu še trije konservativni sodniki.
Trump je ob nastopu mandata sredi januarja nemudoma za 90 dni zamrznil financiranje vseh programov pomoči tujini in pogodbeniki, ki so vložili tožbo, trdijo, da jih je s tem spravil na rob propada ali uničil.
Zvezni sodnik Amir Ali, ki ga je imenoval nekdanji demokratski predsednik Joe Biden, je prejšnji mesec Trumpovi administraciji ukazal, naj nemudoma obnovi financiranje več sto pogodbenikov v programih pomoči tujini.
Sodnik je odločil, da Trumpova vlada ni upoštevala izredne škode ukrepa o zamrznitvi financiranja. Državnemu sekretarju ZDA Marcu Rubiu in drugim vodilnim članom vlade je prepovedal izvajanje kakršnih koli odpovedi pogodb ali odredb o ustavitvi dela, ki so začele veljati po Trumpovi inavguraciji, vsaj dokler se nadaljuje sodni postopek.
Vladi je dal čas do prejšnjega četrtka, da njegov ukaz izpolni in plača dolgove v višini približno dveh milijard dolarjev za že opravljeno delo in storitve.
Vrhovni sodnik Roberts je nato tik pred iztekom roka za plačilo rok razveljavil in tožnikom, ki zahtevajo denar za opravljeno delo, dal čas do petka, da podajo svoje argumente vrhovnemu sodišču, zakaj mora vlada izvršiti ukaz sodnika Alija.
