SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Po Putinovem ukazu za mobilizacijo v Rusiji množična proizvodnja orožja #video #vŽivo

10

termometer

209. dan vojne v Ukrajini. V Rusiji so se danes začeli prvi protesti proti mobilizaciji, ki jo je ukazal predsednik Vladimir Putin. Po družbenih omrežjih se širijo posnetki državljanov, ki so protestirali v 37 različnih mestih po celi državi. Kjerkoli so se protestniki pojavili, so jih spremljali redni in interventni policisti. Ti naj bi aretirali najmanj 1.026 ljudi. Protesti naj bi se že zaključili.

Fotografije s protestov v Moskvi:

 
1 / 8
2 / 8
3 / 8
4 / 8
5 / 8
6 / 8
7 / 8
8 / 8
Pregled pomembnejših dogodkov dneva

21.05 Množična proizvodnja orožja v Rusiji 
20.31 Rusija je izpustila deset vojnih ujetnikov, med njimi tudi Hrvata, obsojenega na smrtno kazen
19.22 Dodik podprl izvedbo separatističnih referendumov v Ukrajini
19.02 Stoltenberg kritičen do Putinove retorike o uporabi jedrskega orožja
18.57 Biden: Rusija želi ukiniti pravico Ukrajine do obstoja
17.32 V več ruskih mestih množični protesti proti mobilizaciji
16.49 Zelenski: Možnosti za pogajanja je vse manj
16.33 Rusi svarijo: Jedrsko orožje bomo uporabili samo v primeru napada
15.49 Rusija sprejela nov zakon
15.26 Putinov ukaz o mobilizaciji po mnenju Zahoda znak šibkosti
14.34 Množični protesti proti mobilizaciji: Na tisoče Rusov bodo vrgli v mlinček za meso
11.10 Kličko: Tiran Putin je v lastni državi sprožil procese, ki ga bodo pokopali
9.21 Ukrajina Rusijo obtožila ponovnega obstreljevanja nuklearke v Zaporožju
8.00 Putin le nagovoril narod in odredil delno mobilizacijo 
7.54 Zelenski se je zahvalil Zahodu za obsodbo namere o referendumih

21.05 Množična proizvodnja orožja v Rusiji 

Največje rusko orožarsko podjetje po Putinovem ukazu za delno vojaško mobilizacijo civilistov za bojevanje v Ukrajini povečuje proizvodnjo orožja, poroča agencija Tass. 

V proizvodnji naj bi uvedli poseben urnik dela, po katerem zaposleni delajo nadure.

20.31 Rusija je izpustila deset vojnih ujetnikov, med njimi tudi Hrvata, obsojenega na smrtno kazen

Rusija je izpustila deset vojnih ujetnikov. Med njimi so Američani, Britanci, Švedi, Maročani in Hrvat, je za The Guardian povedal savdski uradnik. Potrjeno je bilo, da je pri izpustitvi posredoval savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Letalo z osvobojenimi ujetniki je že pristalo v glavnem mestu Riadu, od koder se bodo vrnili v domovino.

"Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve obvešča, da je bil hrvaški državljan Vjekoslav Prebeg, ki so ga ruski vojaki aprila zajeli v Ukrajini in ga obsodili na smrtno kazen, danes izpuščen in bo že jutri doma na Hrvaškem," so z ministrstva potrdili za hrvaški portal 24sata.

"Vlada Republike Hrvaške in ministrstvo za zunanje zadeve že od prvega dne predano delata in sodelujeta z ukrajinskimi oblastmi pri izpustitvi prebežnikov, o čemer sta se med majskim obiskom v Ukrajini pogovarjala tudi predsednik vlade Andrej Plenković in ukrajinsko vodstvo. Ob tem se zahvaljujemo Savdski Arabiji in prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu za predanost ter ukrajinski strani za sodelovanje in srčno pomoč pri reševanju tega primera," so še sporočili z ministrstva.

Izpustitev britanskih zapornikov pa je pozdravila britanska premierka Liz Truss. "Izjemno dobrodošla je novica, da se bo pet britanskih državljanov, ki so jih proruske sile zadrževale v vzhodni Ukrajini, varno vrnilo, s čimer se bodo končali meseci negotovosti in trpljenja njih in njihovih družin," je na Twitterju zapisala Trussova, ki se je ob tem ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu in Savdski Arabiji zahvalila za pomoč pri osvoboditvi ujetnikov.

19.22 Dodik podprl izvedbo separatističnih referendumov v Ukrajini

Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je danes izrazil podporo načrtom proruskih separatistov v Ukrajini glede izvedbe referendumov o priključitvi regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ob tem je dejal, da bi iz Republike srbske tja lahko poslali opazovalce, ki bi nadzorovali njihovo izvedbo. "Na teh področjih živi ruski narod, zato njihovo željo obravnavamo z razumevanjem in verjamemo, da sta njihova izraz in želja, da se pridružijo Rusiji, objektivna," je za rusko tiskovno agencijo Sputnik povedal Dodik.

Referenduma na območju separatističnih republik Doneck in Lugansk, ki ju Moskva sicer priznava kot neodvisni državi, bi se morala izvesti med 23. in 27. septembrom, Dodik pa je dejal, da bo Republika srbska, kjer vlada njegovo Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov, priznala in spoštovala rezultate teh referendumov, navedbe Sputnika povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

V izjavi za rusko agencijo RIA pa je Dodik vnovič izrazil podporo izvedbi omenjenih referendumov in dodal, da je v regiji Doneck in Lugansk pripravljen poslati svoje opazovalce, ki bi nadzirali njihovo izvedbo.

"Naši ljudje so že prisostvovali takšnim dogodkom in so pogosto sodelovali kot opazovalci na volitvah v Rusiji. Imajo izkušnje s tem, in bilo bi mi v čast, da sodelujejo tudi na tako pomembnem dogodku," je še dejal Dodik, ki se je v torek v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in odkrito podprl njegovo politiko, kot tudi napad na Ukrajino.

Ruski mediji in lokalni proruski predstavniki v Ukrajini so v torek napovedali, da bodo na zasedenih ozemljih v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje na vzhodu in jugu Ukrajine predvidoma med 23. in 27. septembrom potekali referendumi o priključitvi teh ozemelj k Rusiji.

Namero so nemudoma ostro obsodili številni zahodni voditelji in napovedali, da njihovih rezultatov ne bodo priznali, tako kot niso priznali rezultata referenduma o priključitvi krimskega polotoka Rusiji leta 2014. Dodik sicer tudi v Bosni in Hercegovini večkrat namiguje na možnost odcepitve Republike srbske, ki skupaj s Federacijo BiH in okrožjem Brčko tvori Bosno in Hercegovino.

19.02 Stoltenberg kritičen do Putinove retorike o uporabi jedrskega orožja

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil nevarne in nepremišljene retorike, potem ko je v televizijskem nagovoru med drugim zagrozil z uporabo jedrskega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"To je nevarna in nepremišljena retorika in tudi nič novega, saj je to storil že večkrat. Dobro ve, da se jedrska vojna ne bi smela nikoli začeti in da v njej ni mogoče zmagati, za Rusijo pa bo imela posledice brez primere," je povedal Stoltenberg in hkrati poudaril, da bo zveza Nato poskrbela, da v Moskvi ne bo nesporazumov glede pripravljenosti zavezništva na obrambo.

"Kako natančno se bomo odzvali, je seveda odvisno od tega, kakšne bodo razmere in kakšno orožje bodo morda uporabili. Najpomembnejše je, da to preprečimo," je dejal. Hkrati je tudi opomnil, da Nato do zdaj ni opazil sprememb v ruski jedrski drži, vendar pa iz Bruslja vseeno zelo pozorno spremljajo dogajanje.

Putin je danes odredil delno vojaško mobilizacijo in zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrska, za zaščito "ruskega" ozemlja, potem ko so regije v Ukrajini, ki so pod nadzorom ruskih in proruskih sil, napovedale referendume o priključitvi k Rusiji.

"Govor predsednika Putina kaže, da vojna ne poteka po načrtu in da je naredil veliko napako pri preračunavanju. Mobilizacija bo dodatno zaostrila konflikt, kar pa bo pomenilo več trpljenja in več izgubljenih življenj," je dejal Stoltenberg. Meni tudi, da bo Moskva po dozdajšnjih težavah z opremo ter poveljevanjem in nadzorom nad enotami lahko le stežka učinkovito razporedila nove sile.

18.57 Biden: Rusija želi ukiniti pravico Ukrajine do obstoja

Ameriški predsednik Joe Biden je danes na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Rusijo obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda. Obsodil je grožnje ruskega predsednika glede uporabe jedrskega orožja, se zavzel za razširitev Varnostnega sveta Združenih narodov in poudaril, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko.

"V zadnjem letu je naš svet doživel velike pretrese in brutalno nepotrebno vojno, ki jo je izbral en sam človek," je uvodoma dejal Biden in hkrati Rusijo obtožil, da je z napadom na svojo sosedo brezsramno kršila temeljna načela Ustanovne listine Združenih narodov. Pojasnil je, da si ZDA želijo, da bi se vojna končala pod pravičnimi pogoji in da je Rusija edina država, ki to zdaj preprečuje, poroča BBC.

"Tik pred napadom je ruski predsednik Vladimir Putin trdil, da je Ukrajino ustvarila Rusija in da nikoli ni imela prave državnosti. In zdaj smo priča napadom na šole, železniške postaje, bolnišnice in grozljivim dokazom ruskih vojnih zločinov," je opozoril in med drugim omenil tudi nedavno odkrito množično grobišče v ukrajinskem mestu Izjum, kjer so po njegovih besedah na truplih bili jasni znaki mučenja. "Kdorkoli ste, kjerkoli živite, v karkoli verjamete, ob tem bi vam morala zavreti kri," je še dodal.

V luči tega je obsodil vsakršno uporabo nasilja, osvajalne vojne in spreminjanje meja s prelivanjem krvi. Meni, da je zagovarjanje suverenih pravic manjših narodov in spoštovanje mednarodnega prava skupni temelj, na katerem morajo stati države članice Združenih narodov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko je Putin danes odredil delno vojaško mobilizacijo in zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrska, je Biden vse države pozval, naj se ponovno zavežejo h krepitvi režima neširjenja jedrskega orožja s pomočjo diplomacije. "Ne glede na to, kaj se še dogaja v svetu, so ZDA pripravljene izvajati ključne ukrepe za nadzor nad orožjem," je dejal in opozoril, da v jedrski vojni ni zmagovalcev. Zdi se mu tudi skrb vzbujajoče, da se je Rusija odpovedala idealom neširjenja jedrskega orožja.

"ZDA bodo še naprej odločno spodbujale svojo vizijo globalne svobode in blaginje, vendar si ne želijo konflikta s Kitajsko ali nove hladne vojne," je opozoril in dodal, da se bodo pri obvladovanju spreminjajočih se geopolitičnih trendov ZDA obnašale kot razumna voditeljica. Naznanil je tudi, da Washington ne bo pozival držav, da izbirajo med ZDA in drugimi partnerji.

Hkrati je podprl tudi razširitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi bili bolje zastopani tudi Afrika in Latinska Amerika. "ZDA podpirajo povečanje števila stalnih in nestalnih članic v svetu. To vključuje stalne sedeže za države, ki jih že dolgo podpiramo − stalne sedeže za države v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih," je še dodal.

17.32 V več ruskih mestih množični protesti proti mobilizaciji

V Rusiji so se danes začeli prvi protesti proti mobilizaciji, ki jo je ukazal predsednik Vladimir Putin. Po družbenih omrežjih se širijo posnetki državljanov, ki so protestirali v 37 različnih mestih po celi državi. Kjerkoli so se protestniki pojavili, so jih spremljali redni in interventni policisti. Ti naj bi aretirali 826 protestnikov, je sporočila skupina za človekove pravice. Protesti naj bi se že zaključili.

Moskovsko tožilstvo pa je sporočilo, da je udeležba na protestih in nedovoljenih "množičnih dogodkih" kaznivo dejanje, za katero lahko dobijo do 15 let zapora.

"Na shod sem prišel z namenom, da se ga udeležim, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino," je dejal 60-letni protestnik Aleksej. "Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!" je mlad protestnik po navedbah AFP zakričal v enega od policistov. "Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata," pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.

16.49 Zelenski: Možnosti za pogajanja je vse manj

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se možnosti za pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o koncu vojne zmanjšujejo, in ponovno dodal, da se to lahko zgodi le, če ruski voditelj svoje sile umakne z ukrajinskega ozemlja.

Dejal je, da Ukrajina nima vpliva na to, kdaj se bo Putinova vladavina v Rusiji končala, se pa želi z Moskvo pogovarjati s položaja moči. Reuters sicer poroča, da je ukrajinski predsednik to povedal v intervjuju za nemško televizijo Bild, pomagal pa mu je prevajalec. 

V intervjuju je ponovil tudi pozive Nemčiji, naj Ukrajini dobavi orožje in sisteme protizračne obrambe, saj naj bi bilo to nujno za reševanje življenj.

16.33 Rusi svarijo: Jedrsko orožje bomo uporabili samo v primeru napada

Ruski poslanec državne dume in voditelj ruske državne televizije Evgenij Popov je za BBC dejal, da Rusija zahodnih držav ne bo napadla prva, a opozoril, da se bo v primeru napada odzvala. "V svetu ne bomo naredili jedrskega pokola. To ni naša politika. To ni naša praksa. V Rusiji smo miroljubni ljudje, a se lahko odzovemo, če nas napadete," je dejal.

Na vprašanje, ali referendumi na zasedenih ozemljih vzhodne Ukrajine pomenijo, da se bodo ta ozemlja po priključitvi branila z jedrskim orožjem, je Popov odgovoril: "Res ne vem, kako bi odgovoril na to, vedite pa, da bomo branili svojo domovino."

Na ponovno vprašanje, ali bo Rusija morda uporabila jedrsko orožje, je ruski poslanec odgovoril: "Samo v odgovor: moje stališče je jasno. Jedrsko orožje bomo uporabili samo kot odgovor na napad. Samo kot odgovor na uporabo jedrskega orožja proti našemu ozemlju. Branili bodo našo suvereno državo. In seveda je jedrsko orožje naše zagotovilo varnosti."

15.49 Rusija sprejela nov zakon

Svet Ruske federacije je na današnjem plenarnem zasedanju potrdil zakon, po katerem se neupoštevanje ukazov v vojni ali zavračanje sodelovanja v vojaških operacijah kaznuje z od dvema do tremi leti zapora. Dokument je podprlo 147 senatorjev, eden pa je bil proti.

Amandmaji so bili poslani v drugo obravnavo. Med njimi je tudi zamenjava neprestane kazni s prisilnim delom, poroča agencija Tass. Za podobna kazniva dejanja, ki "povzročijo hude posledice", pa je predvidena zaporna kazen od treh do desetih let.

15.26 Putinov ukaz o mobilizaciji po mnenju Zahoda znak šibkosti

Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za mobilizacijo rezervistov za vojno v Ukrajini kaže, da je njegova invazija spodletela, je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace. Podobno menijo na ameriškem veleposlaništvu v Kijevu, češki premier Peter Fiala in nemški podkancler Robert Habeck pa opozarjata na eskalacijo razmer. Ruski predsednik je danes, le dan po tem, ko so proruske oblasti v ukrajinskih separatističnih regijah napovedale skorajšnji referendum o priključitvi Rusiji, sporočil, da je podpisal ukaz o mobilizaciji 300 tisoč rezervistov, ter sporočil, da bo Rusija za obrambo uporabila vsa sredstva.

Wallace je na Twitterju zapisal, da sta Putin in njegov obrambni minister Sergej Šojgu "v smrt poslala na desettisoče državljanov, pomanjkljivo opremljenih in slabo vodenih", poroča BBC. Dodal je, da ne grožnje ne propaganda ne morejo prikriti dejstva, da v vojni Ukrajina zmaguje, da je mednarodna skupnost združena, Rusija pa postaja globalni izobčenec.

Da je Putinov ukaz znak ruske šibkosti, meni tudi ameriška veleposlanica v Kijevu Bridget Brink. Na Twitterju je dodala, da ZDA nikoli ne bodo priznale ruskih zahtev po priključitvi delov ukrajinskega ozemlja.

Nemški podkancler Robert Habeck je mobilizacijo označil "za resen in slab korak", s katerim Rusija le še stopnjuje vojno.

Tudi po mnenju češkega premierja Petra Fiale je to poskus nadaljnje eskalacije vojne ter dodaten dokaz, da je Rusija edini agresor. Pozval je k nadaljnji pomoči Ukrajini.

Nizozemski premier Mark Rutte pa je dejal, da sta mobilizacija in napoved referendumov v ukrajinskih regijah, ki so jih zasedle ruske sile, znamenji panike.

Podobno kot v članicah EU menijo na Evropski komisiji. "Napovedi ruskega predsednika glede referendumov in delne mobilizacije so zgolj še en dokaz, da mu ni do miru, ampak samo do eskalacije vojaške agresije. Je še en znak obupa glede poteka te njegove agresije," je dejal Peter Stano, tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.

Ob tem je opozoril, da je do napovedi prišlo v času, ko v New Yorku poteka splošna razprava Generalne skupščine Združenih narodov. Tam poteka tudi usklajevanje držav članic EU glede evropskega odziva na nadaljevanje ruske agresije, vključno z napovedanimi referendumi, je Stano odgovoril na vprašanje o pripravi nadaljnjih sankcij proti Rusiji. O podrobnostih ni želel govoriti.

Ukrajinske oblasti so se medtem na odločitev ruskega predsednika odzvale s posmehom. "Še vedno teče vse po načrtih, ali pač ne? Vojna za tri dni traja že 210 dni. Življenje ima čudovit smisel za humor," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Rusija je namreč februarja načrtovala, da bo s hitro specialno operacijo premagala Ukrajino.

Drugi svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič pa je ocenil, da so Rusijo k temu prisilile velike izgube. "Več kot 100 tisoč, morda 15 tisoč, je mrtvih in ranjenih, še prav toliko je mentalno odpisanih," je zapisal. Ruski obrambni minister je sicer danes dejal, da je v Ukrajini do zdaj življenje izgubilo nekaj manj kot šest tisoč ruskih vojakov.

Z videoizjavo se je na Putinovo napoved odzval tudi ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki prestaja zaporno kazen. Dejal je, da bo vodila v množično tragedijo in številne smrti. "Da bi se ohranil na oblasti, je Putin napadel sosedo, ubijal ljudi tam, zdaj pa v vojno pošilja veliko število ruskih državljanov," je dejal.

14.34 Množični protesti proti mobilizaciji: Na tisoče Rusov bodo vrgli v mlinček za meso

"Na tisoče Rusov – naših očetov, bratov in mož – bo vrženih v mlinček za meso vojne. Zakaj bodo umrli? Zakaj bodo matere in otroci točili solze?" Tako so aktivisti gibanja Vesna pozvali k protestom proti mobilizaciji, ki jo je napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, poroča neodvisni ruski medij Meduza. V gibanju vse Ruse pozivajo, da se nocoj ob 19. uri zberejo v središču svojih mest in pokažejo odpor.

Kot poroča hrvaški portal 24sata, je zanimivo, da je isto gibanje, ko je bila razglašena množična mobilizacija Rusov, pozvalo ruske vojake, naj zavrnejo sodelovanje v vojni in se predčasno predajo.

Reuters poroča, da je najvidnejši ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki je trenutno v zaporu, dejal, da Putin zaradi velikih izgub v vojni Ruse pošilja v smrt. "Jasno je, da se kriminalna vojna zaostruje in poglablja, Putin pa poskuša vanjo vključiti čim več ljudi," je dejal.

V videosporočilu iz zapora, ki so ga posneli in objavili njegovi odvetniki, je Navalni dodal, da želi Putin v tem spopadu umazati kri več tisoč ljudi. 

Putin je danes zjutraj namreč v nagovoru narodu napovedal mobilizacijo v Rusiji, pri čemer je kot razlog navedel "zaščito ruske domovine, njene suverenosti in ozemeljske celovitosti, da bi zagotovili varnost ruskega ljudstva".

11.10 Kličko: Tiran Putin je v lastni državi sprožil procese, ki ga bodo pokopali

Vrstijo se odzivi na govor ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je za danes odredil delno vojaško mobilizacijo 300 tisoč rezervistov in zagrozil Zahodu z uporabo jedrskega orožja.

Nemški gospodarski minister je obsodil napoved ruskega predsednika o delni mobilizaciji ter to potezo označil za slabo in napačno. Podobno so se odzvale tudi ZDA in Velika Britanija: "To je znak neuspeha."

"Vojaška mobilizacija in grožnje z jedrskim orožjem agresorju ne bodo pomagale pri prizadevanju za osvojitev ter uničenje Ukrajine in Ukrajincev. Tiran Putin je v lastni državi sprožil procese, ki ga bodo pokopali," pa je v odzivu dejal župan Kijeva Vitalij Kličko.

9.21 Ukrajina Rusijo obtožila ponovnega obstreljevanja nuklearke v Zaporožju

Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je danes Rusijo obtožil ponovnega obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine. V napadu naj bi bil poškodovan električni vod, zaradi česar se je ustavilo delovanje več transformatorjev šestega reaktorja in so se zagnali generatorji.

"Ruski teroristi so ponoči znova obstreljevali jedrsko elektrarno Zaporožje," je na Telegramu sporočil Energoatom. Obžaloval je, da ruskih napadov ni ustavila niti prisotnost inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), in pozval k odločnejšemu ukrepanju proti Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile so jedrsko elektrarno s šestimi reaktorji, ki velja za največjo v Evropi, zasedle kmalu po začetku invazije. Strah pred jedrsko katastrofo se je povečal po tem, ko so se v začetku julija okrepili spopadi v njeni okolici. Odgovornost za obstreljevanje sprti strani vseskozi prelagata druga na drugo.

V začetku septembra je na območje nuklearke dopotovala ekipa strokovnjakov IAEA.

Ukrajina in njene zahodne zaveznice so že večkrat pozvale k demilitarizaciji območij, ki obkrožajo jedrske elektrarne v državi. V začetku vojne so na primer spopadi potekali tudi v bližini Černobila na severu, kjer je jedrska eksplozija leta 1986 povzročila ogromno škodo.

Ukrajinska stran je v ponedeljek rusko obtožila obstreljevanja še ene jedrske elektrarne Pivdenoukrajinsk v regiji Mikolajev na jugu države. Njen direktor Igor Polovič je v torek dejal, da Rusija stopnjuje "jedrsko izsiljevanje".

8.00 Putin le nagovoril narod in odredil delno mobilizacijo

Potem ko se ruski predsednik Vladimir Putin ni pojavil na torkovem nagovoru, je narod nagovoril danes zjutraj. Pred tem je odredil delno vojaško mobilizacijo, poročajo tuje tiskovne agencije. V televizijskem nagovoru je pojasnil, da je ustrezen odlok že podpisal, ukrep začne veljati danes, vpoklicani bodo imeli status pripadnikov oboroženih sil. Putin je še dejal, da bo Rusija uporabila vsa sredstva, da se zaščiti. Mobilizirali bodo 300.000 rezervistov.

Ruski predsednik je pojasnil, da je mobilizacija nujna "za zaščito ljudi na osvobojenih ozemljih" v Ukrajini. Zahod želi po njegovih besedah uničiti Rusijo, zato gre za njeno obrambo in obrambo Donbasa.

"Ocenjujem, da je treba podpreti predlog obrambnega ministrstva o delni mobilizaciji rezervistov, tistih, ki so že služili vojsko in imajo ustrezne izkušnje," je dejal Putin.

Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo mobilizirali 300.000 ljudi. Potrdil je, da bodo vpoklicali tiste z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili.

Povedal je, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, vseh naj bi bilo namreč okoli 25 milijonov.

Šojgu je tudi povedal, da so ruske sile v vojni v Ukrajini doslej izgubile 5937 svojih pripadnikov. Ti se po njegovih besedah ne borijo toliko z Ukrajino kot s "celotnim Zahodom".

Putin je zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi, za svojo zaščito. "Zagotovo bomo uporabili vsa sredstva, ki so nam na voljo, da zavarujemo Rusijo in ruski narod. To ni blef," je dejal.

"Tisti, ki nas želijo izsiljevati z jedrskim orožjem, morajo vedeti, da se lahko veter obrne v njihovo smer," je še dejal in ukazal povečanje sredstev za proizvodnjo orožja.

Dejal je, da ljudje, ki živijo v delih Ukrajine pod ruskim nadzorom, ne želijo živeti v "jarmu neonacistov". Zato podpiramo njihove referendume, je dodal.

Ruski predsednik se je oglasil dan po tistem, ko so proruske oblasti v štirih regijah v Ukrajini, ki so jih zasedle ruske sile, napovedale skorajšnje referendume o priključitvi Rusiji. Referendumi v Lugansku, Donecku, Hersonu in Zaporožju naj bi potekali v prihodnjih dneh, od 23. do 27. septembra.

7.54 Zelenski se je zahvalil Zahodu za obsodbo namere o referendumih

Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski se je v torek zahvalil zahodnim državam, ker so obsodile namero o organizaciji referendumov o priključitvi Rusiji v ukrajinskih separatističnih regijah. Dejal je, da napoved referendumov ne spreminja stališča Kijeva.

"Zahvaljujem se vsem prijateljem in partnerjem Ukrajine za njihovo številčno in ostro obsodbo namere Rusije, da organizira še več navideznih referendumov," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Zelenski v večernem nagovoru na družbenih omrežjih.

Ruski mediji in lokalni proruski predstavniki v Ukrajini so v torek napovedali, da bodo na zasedenih ozemljih v regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje na vzhodu in jugu Ukrajine predvidoma med 23. in 27. septembrom potekali referendumi o priključitvi teh ozemelj k Rusiji. Namero so nemudoma ostro obsodili številni zahodni voditelji.

Zelenski je dejal, da napoved v ničemer ne spreminja stališča Kijeva. "Ohranimo enotnost, zaščitimo Ukrajino, osvobodimo domovino in ne pokažimo šibkosti," je dejal.

Referendume so napovedovali že nekaj časa, očitno pa so se proruski predstavniki odločili, da njihovo organizacijo v luči nedavnega napredovanja ukrajinskih sil na vzhodu Ukrajine pospešijo.

Gre za glasovanja po vzoru referenduma o priključitvi Krima Rusiji leta 2014, katerega veljavnosti niti Ukrajina niti Zahod nista priznala.

Čečenski voditelj napovedal novo taktiko in zagrozil: Pripravite se in imejte odprte oči

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je napovedal novo taktiko ruskih sil v vojni proti Ukrajini. "Prehajamo na novo taktiko posebne operacije proti ukrajinskim nacistom. Z njimi se ne bomo več ukvarjali. O vseh podrobnostih izvajanja nove taktike sem se pogovarjal z Magomedom Daudovom, vodjo operativnega štaba Republike Čečenije. Sovražnik bo kmalu občutil najhujše posledice novega povračilnega načrta," je Kadirov pojasnil na Telegramu.

"Vsa naša dozdajšnja dejanja bodo zdaj videti kot otroške šale," je zapisal Kadirov in ob tem ukrajinskim silam sporočil, da jim bo kmalu zelo slabo. "Pripravite se in imejte odprte oči," je zagrozil Kadirov.

The Guardian o Putinovi strategiji: Ali zmaga ali eskalacija

Vladimir Putin je v Ukrajini stisnjen v kot. Kot je bilo pričakovati, je ruski voditelj bolj pripravljen tvegati jedrsko vojno kot pa priznati poraz, trenutno dogajanje analizira The Guardian.

Sedem mesecev po tem, ko je Putin začel svojo invazijo, so bile ruske sile pregnane iz regije Harkov, ukrajinske sile pa napredujejo v Lugansk ter pritiskajo na ruske enote in oskrbovalne linije v Hersonu. Ni nemogoče, da bi Rusija lahko izgubila ozemlja, ki jih ima v lasti od leta 2014, če Putinove sile ne bodo mogle zaustaviti ukrajinske protiofenzive. Nobenega dvoma ni, da je ruski načrt, izvedba lažnih referendumov za priključitev ukrajinskih ozemelj in grožnja z množično vojaško eskalacijo, le izsiljevanje, piše The Guardian.

"Če sklepamo po tem, kar se dogaja in kar se bo zgodilo, bo ta teden pomenil, da smo na pragu naše neizbežne zmage ali pa na robu jedrske vojne. Ne vidim nobene tretje možnosti," je dejala Margarita Simonjan, glavna urednica RT, ena glavnih Putinovih propagandistk in vojnih lobistk. 

V nadaljevanju The Guardian piše o tem, da je strategija Kremlja polna tveganj: "Zadnja grožnja potrjuje resničnost obeh na videz nasprotujočih si tez. Prva je, da gre za ultimat, namenjen strašenju Ukrajine in zahodnih zaveznikov, ki bi Rusijo rešil pred porazom, druga pa, da je pokazatelj Putinove namere, da gre do konca. Zdi se, da Putin ne želi umiritve razmer v Ukrajini. Ustreznejši opis njegove strategije bi bil ali zmaga ali eskalacija".

Hrvaško orožje v Ukrajini Novice Na prvi bojni črti v Ukrajini poleg slovenskega tudi hrvaško orožje #vŽivo Ukrajinski vojaki Novice Tako se zabavajo ukrajinski vojaki #video Vladimir Putin Novice Putina je čakal ves svet. Prvi nagovor prestavili za en dan. #vŽivo Vladimir Putin Novice Putina skrbi alkoholizem med ožjimi sodelavci, padla je raven discipline

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin