Sreda, 28. 9. 2022, 7.09
2 meseca, 1 teden
Znano je, kdaj bo Putin ukrajinske regije priključil Rusiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
79
216. dan ruske invazije na Ukrajino. Ruske oblasti so sporočile, da bosta oba domova ruskega parlamenta o priključitvi regij odločala v ponedeljek in torek. Putin pa naj bi po pričakovanjih njihovo priključitev razglasil predvidoma v petek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
20.15 Rusija: V bližnji prihodnosti pričakujemo združitev regij z Rusijo
18.08 Operater: Severni tok 1 bi se morda dalo popraviti
16.25 Vučić: Srbija ne bo priznala priključitve ukrajinskih regij Rusiji
16.22 Nove podrobnosti o uhajanju plina v Baltskem morju
15.32 Kremelj: Vojna bo trajala najmanj do osvoboditve Donetska
15.13 Rusija mobiliziranim ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov
15.06 Proruski voditelji ukrajinskih regij Lugansk in Herson Putina pozvali k priključitvi regij Rusiji
15.03 Kremelj očitke o ruski vpletenosti v uhajanje plina označil za nesmiselne
13.22 Invalidni mladenič s shizofrenijo in avtizmom dobil poziv v vojsko
13.15 Preiskava uhajanja plina iz Severnega toka bi se lahko začela šele po dveh tednih
10.21 Kijev pozval Zahod k občutnemu povečanju vojaške pomoči
10.19 Ukrajinske regije bodo po referendumih še danes zaprosile za priključitev Rusiji
10.10 Posnetek z meje med Rusijo in Gruzijo, gneča je ogromna
9.33 Ukrajinski guverner: Prvi mobilizirani Rusi prispeli na fronto, niso prejeli usposabljanja
07.46 Zelenski referendume v Ukrajini označil za farso
07.13 "Nato naj na jedrski napad ne odgovori z jedrskim orožjem"
07.04 ZN ne priznavajo izidov ruskih referendumov na okupiranih ozemljih v Ukrajini
20.15 Rusija: V bližnji prihodnosti pričakujemo združitev regij z Rusijo
Rusko zunanje ministrstvo je po referendumih, ki so jih Ukrajina in Zahod označili za nezakonite, danes sporočilo, da bo kmalu sprejelo nadaljnje ukrepe za izpolnitev želja proruskih separatističnih voditeljev štirih okupiranih regij. Ti so namreč danes predsednika Vladimirja Putina pozvali, naj regije uradno priključi Rusiji.
"V bližnji prihodnosti bodo sledili ukrepi za uresničitev teženj prebivalcev Luganska, Donecka, Hersona in Zaporožja po združitvi z Rusijo," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Kot je dodalo, so referendumi v štirih ukrajinskih regijah potekali v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
"Prebivalci Donbasa in južne Ukrajine so uresničili svojo zakonsko pravico do samoodločbe v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnimi akti o človekovih pravicah iz leta 1966, Helsinško sklepno listino iz leta 1975 in svetovalnim mnenjem Meddržavnega sodišča (ICJ) v zvezi s Kosovom z dne 22. julija 2010, ki je potrdilo dejstvo, da enostranska razglasitev neodvisnosti dela države ne krši mednarodnega prava," je še navedlo ministrstvo.
Proruski separatistični voditelji ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje so danes Putina pozvali, naj regije uradno priključi Rusiji. Pri tem so se sklicevali na rezultate referendumov v štirih ukrajinskih regijah, kjer se je tamkajšnje prebivalstvo po navedbah proruskih oblasti izreklo za priključitev.
Ruske oblasti so medtem sporočile, da bosta oba domova ruskega parlamenta o priključitvi regij odločala v ponedeljek in torek. Putin pa naj bi po pričakovanjih njihovo priključitev razglasil predvidoma v petek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Po preštetju vseh glasovnic je v Donecku za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa več kot 87 odstotkov.
Ukrajina in Zahod sta referendume že označila za neveljavne in nelegalne, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.
18.08 Operater: Severni tok 1 bi se morda dalo popraviti
Popravilo poškodovanega plinovoda Severni tok 1 je ena od možnosti, je dejal operater Nord Streama, pri čemer analitiki poudarjajo, da bi lahko plin iz Rusije prišel v Evropo tudi prek preostalega nepoškodovanega plinovoda Severni tok 2.
Upravljavec plinovoda želi ugotoviti škodo čim prej, torej takoj, ko vlade odpravijo prepoved dostopa do območja uhajanja plina, je dejal tiskovni predstavnik. Podrobnosti o morebitnih stroških in o tem, kdo bi jih kril, ni želel izdati.
16.25 Vučić: Srbija ne bo priznala priključitve ukrajinskih regij Rusiji
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes sporočil, da Srbija ne more in ne bo priznala priključitve štirih regij na vzhodu Ukrajine Rusiji. "Mi ščitimo svojo ozemeljsko celovitost in v našem interesu je, da ščitimo ozemeljsko celovitost mednarodno priznanih držav, to je za nas ključno," je poudaril po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Dodal je, da bi Srbija s priznanjem priključitve, za katero so se po navedbah tamkajšnjih proruskih oblasti na referendumih izrekle ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, izgubila argumente glede Kosova, katerega neodvisnosti ne priznava, ter spoštovanje v mednarodni skupnosti.
Vučić sicer velja za zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, Srbija pa zavrača uvedbo sankcij proti Rusiji zaradi invazije v Ukrajini.
Da Beograd vztraja pri svojem stališču glede sankcij proti Rusiji, je danes zatrdila tudi srbska premierka Ana Brnabić. Po pogovorih z japonskim premierjem Fumiem Kišido v Tokiu je še dejala, da ima Srbija za to utemeljene razloge. Ob tem je poudarila, da se je Beograd pridružil resolucijam Združenih narodov in deklaracijam EU ter obsodil rusko invazijo v Ukrajini, poudaril pa je tudi, da ne bo priznal izidov referendumov v štirih ukrajinskih regijah.
16.22 Nove podrobnosti o uhajanju plina v Baltskem morju
V političnih in strokovnih krogih se vse bolj uveljavlja prepričanje, da gre pri uhajanju plina na plinovodih Severni tok 1 in 2 za sabotažo. Trenutno je glede incidenta v Baltskem morju jasno, da je ta dogodek povezan z vojno v Ukrajini in da uhajanje plina dodatno destabilizira evropsko gospodarstvo, ko se spopada z energetsko krizo.
Nejasno medtem ostaja, kdo je odgovoren za ta incident in kako je do njega prišlo v delu Baltskega morja, ki je bilo že v času hladne vojne močno nadzorovano, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Da gre pri poškodbi plinovoda za namerno dejanje, je danes poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. "Ključno je preiskati te incidente in storiti vse, da razjasnimo okoliščine, zaradi katerih je prišlo do njih," pa je že v torek poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Kremelj je obtožbe na račun ruske vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih, po katerih v Evropo priteka ruski plin, danes zavrnil kot "neumne in absurdne". Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je treba počakati na preiskavo incidenta, ki pa so ga v Kijevu neposredno označili za "teroristični napad", za katerim stoji Moskva.
Energetski strokovnjak Lion Hirth je podal komentar, da glede na zahtevnost takšne operacije, lahko domnevamo, da je sabotažo izvedla država in ne kakšna teroristična ali kriminalna organizacija. Neimenovani vir iz francoske vojske je za AFP povedal, da je malo verjetno, da je bil plinovod tarča napada s torpedom, po njegovem mnenju je bolj verjetno, da so znatno količino eksploziva tam namestili s pomočjo potapljačev ali podvodnih plovil na daljinsko upravljanje.
Po ocenah norveškega seizmografskega inštituta NORSAR je bila druga eksplozija enakovredna detonaciji 700 kilogramov TNT.
15.32 Kremelj: Vojna bo trajala najmanj do osvoboditve Donetska
Novinarji so danes tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova vprašali, kaj se bo zgodilo, ko bodo proruski voditelji štirih regij podpisali dokumente o priključitvi, in ali bo v te regije poslana ruska mejna straža, ki bo varovala nove meje. Peskov ni želel odgovoriti, kdaj bodo podpisani sporazumi o prisvajanju, saj pravi le, da bo "Kremelj o tem pravočasno obvestil javnost".
Na vprašanje, ali bo Rusija razmislila o doseženih vojnih ciljih, ko bodo štiri regije uradno pripojene Rusi, je Peskov dejal, da "celotno ozemlje donetske ljudske republike še ni osvobojeno". "Minimalna zahteva je, da se osvobodi celotno ozemlje," je še dejal Peskov.
"Posebna vojaška operacija se nadaljuje in gre naprej," je na rednem novinarskem sestanku še dejal Peskov.
15.13 Rusija mobiliziranim ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov
Rusija ne bo več izdajala mednarodnih potnih listov državljanom, ki bodo v okviru mobilizacije vpoklicani v vojsko, so oblasti v Moskvi danes sporočile na vladnem informacijskem portalu, medtem ko je več deset tisoč ljudi v begu pred mobilizacijo že pobegnilo v tujino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Če je bil državljan že vpoklican na služenje vojaškega roka ali je prejel poziv za mobilizacijo ali vpoklic, bo vloga za mednarodni potni list zavrnjena," navaja sporočilo na informacijskem portalu.
Rusi za potovanje v večino tujih držav potrebujejo mednarodni potni list, v Armenijo, Belorusijo, Kazahstan in Kirgizijo pa lahko gredo zgolj z notranjim potnim listom, ki je enakovreden osebni izkaznici.
Omejitve pri izdajanju potnih listov so v Moskvi napovedali, ker se številni Rusi bojijo zaprtja meja in bežijo iz države sredi kampanje za mobilizacijo rezervistov, s katero naj bi okrepili svoje sile v Ukrajini, navaja AFP.
Odkar se je prejšnji teden začela mobilizacija, ki jo sicer opisujejo kot "delno", je že več deset tisoč Rusov odšlo v sosednje in bližnje države, zlasti v Gruzijo, Kazahstan in Mongolijo.
Izseljevanje je tako obsežno, da so ruske varnostne službe v torek na meji z Gruzijo vzpostavile "mobilni" urad za mobilizacijo, da bi prestregle tiste, ki bi morda poskušali pobegniti pred vojsko, poroča AFP.
Predsednik Vladimir Putin je sicer zagotovil, da bodo v vojsko mobilizirani le tisti z vojaškimi izkušnjami, vendar je naključna ali namerna mobilizacija starejših, bolnih in študentov, ki naj bi bili izvzeti, sprožila ogorčenje, saj nekateri sumijo, da oblasti nameravajo mobilizirati veliko več ljudi, kot je bilo napovedano.
15.06 Proruski voditelji ukrajinskih regij Lugansk in Herson Putina pozvali k priključitvi regij Rusiji
Proruska separatistična voditelja ukrajinskih regij Lugansk in Herson sta danes ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj regiji uradno priključi Rusiji. Pri tem sta se sklicevala na rezultate referendumov v štirih ukrajinskih regijah, na katerih se je tamkajšnje prebivalstvo po navedbah proruskih oblasti izreklo za priključitev.
Putin je pred referendumi poudaril, da bodo regije po priključitvi pod "popolno zaščito" Rusije, ter napovedal, da bo na morebitne ukrajinske napade na teh ozemljih Moskva odgovorila "z vsemi razpoložljivimi sredstvi".
Prvi je Putina k uradni priključitvi regije Rusiji pozval separatistični voditelj Luganska Leonid Pasečnik in pri tem poudaril, da ukrajinska vojska že osem let napada tamkajšnje prebivalce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ob upoštevanju odločitve prebivalcev na referendumu vas prosim, da razmislite o tem, da Ljudska republika Lugansk postane ruski subjekt," je dejal v izjavi, ki so jo objavile proruske oblasti.
Njegovi izjavi je hitro sledil podoben poziv vodje proruskih oblasti regije Herson Vladimirja Salde. "Naši prebivalci so sprejeli zgodovinsko odločitev in se odločili postati del večnacionalnega prebivalstva Rusije, v kateri so vsi ljudje enaki drug pred drugim in pred zakonom," je Salde zapisal na družbenih omrežjih.
Po spornih referendumih v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje, na katerih se je tamkajšnje prebivalstvo domnevno izreklo za priključitev Rusiji, postaja jasen tudi nadaljnji načrt ruskih oblasti za njihovo priključitev. Oba domova ruskega parlamenta bosta namreč o priključitvi odločala že v ponedeljek in torek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Duma je spremenila svoj urnik in se bo oba dneva sestala na plenarnih zasedanjih," je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass povedal predsednik dume Vjačeslav Volodin. Še pred tem pa je predsednica sveta federacije Valentina Matvijenko dejala, da bi lahko zgornji dom parlamenta o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj odločal na rednem zasedanju v torek.
Volivci v ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, so po trditvah tamkajšnjih proruskih oblasti pokazali prepričljivo podporo volivcev priključitvi Rusiji. Ukrajina in Zahod referendume označujeta za neveljavne in nelegalne, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.
15.03 Kremelj očitke o ruski vpletenosti v uhajanje plina označil za nesmiselne
Kremelj je obtožbe na račun ruske vpletenosti v uhajanje plina na plinovodih Severni tok, po katerih v Evropo priteka ruski plin, danes zavrnil kot "neumne in absurdne". Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova je treba počakati na preiskavo incidenta, ki so ga v Kijevu označili za "teroristični napad", za katerim stoji Moskva.
"Precej predvidljivo in tudi predvidljivo neumno je dati glas tovrstnim zgodbam, predvidljivo neumno in absurdno," je na redni novinarski konferenci danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Peskov.
Kot je dodal, je uhajanje plina na plinovodih Severni tok 1 in 2 "precej problematično" za Moskvo, incident pa je treba preiskati.
"To je situacija, ki zahteva dialog, hitro interakcijo vseh strani, da ugotovimo, kaj se je zgodilo. Za zdaj vidimo absolutno pomanjkanje takšnega dialoga," je še dejal Peskov, ki je pri tem "pozval vse, naj premislijo, preden dajejo izjave" in počakajo na rezultate preiskave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zatrdil je, da ni v interesu Rusije, da se dotok plina po plinovodih ustavi. "Ta plin veliko stane, zdaj pa uhaja v zrak," je pripomnil.
Na plinovodih Severni tok v Baltskem morju je v ponedeljek na treh lokacijah prišlo do nepojasnjenega uhajanja plina. Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji.
Severni tok 1 ne obratuje, je pa v njem po navedbah danskih oblasti plin. Severni tok 2, ki je bil zgrajen vzporedno s plinovodom Severni tok 1, je bil namenjen podvojitvi zmogljivosti uvoza ruskega plina v Nemčijo, vendar je Berlin v dneh po začetku ruske invazije na Ukrajino konec februarja projekt Severnega toka 2 ustavil.
Plinovoda sta bila v preteklih mesecih v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija zmanjšala dobavo plina Evropi v odgovor na uvedene sankcije Zahoda po invaziji na Ukrajino.
Evropska unija je ob uhajanju plina na obeh plinovodih danes posvarila pred napadi na njeno infrastrukturo in napovedala ukrepanje.
13.22 Invalidni mladenič s shizofrenijo in avtizmom dobil poziv v vojsko
Vojaški komisariat v Moskvi je obvestilo o mobilizaciji vročil Georgiju Golokolenku, 21-letnemu moškemu s shizofrenijo in motnjo avtističnega spektra, je za TV kanal Dožd povedal njegov bratranec. Moški je po besedah Nove Gazete zadnji dve leti veljal za delovno nesposobno osebo. Leta 2020 je njegova mati zaradi njegove invalidnosti zaprosila za pravno skrbništvo nad mladeničem, poroča Index.
Sodišče je odločilo, da Golokolenko "ne more sam razumeti narave in pomena civilnega postopka ali uveljavljati svojih pravic in odgovornosti". Po besedah sorodnikov mladenič ne more govoriti ali skrbeti zase. Nikoli ni hodil v šolo ali služil v vojski. Golokolenkovo zdravniško spričevalo kaže, da so ga že kot otroka prepoznali kot invalida, poroča Dožd.
Pred tem so z ruskega otoka Sahalin v vojsko novačili 40-letnega domačina, ki so mu po podatkih Nove Gazete diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1 in poškodbo hrbtenice.
13.15 Preiskava uhajanja plina iz Severnega toka bi se lahko začela šele po dveh tednih
Preiskava uhajanja plina na plinovodih Severni tok bi se zaradi pritiska v ceveh in količine uhajajočega plina lahko začela šele po tednu ali dveh, je danes izjavil danski obrambni minister Morten Bodskov. V luči ugibanj, da je uhajanje plina posledica namernih dejanj, so norveške oblasti napovedale okrepitev varnosti svojih naftnih objektov.
"Zaradi pritiska v ceveh in količine uhajajočega plina v resnici lahko traja en ali dva tedna, da se območje dovolj umiri, da se dejansko vidi, kaj se je zgodilo," je na novinarski konferenci ob robu srečanja z generalnim sekretarjem Nata v Bruslju povedal danski obrambni minister Morten Bodskov.
Pri tem je tudi poudaril, da je šlo za obsežno eksplozijo, zato bo trajalo še nekaj časa, preden bodo preiskovalci lahko analizirali poškodovane cevi, ki sicer ležijo na globini 80 metrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Že v torek je predsednica danske vlade Mette Frederiksen opozorila, da je uhajanje plina posledica namernih dejanj. Podobno mnenje je danes zavzela tudi Evropska unija, ki je posvarila pred napadi na njeno infrastrukturo ter obljubila odločen in enoten odziv na sabotažo.
Po podatkih švedske obalne straže iz poškodovanih cevi plin tudi danes uhaja z nespremenjeno močjo. "Žal plina ni mogoče zajeziti ali preprečiti uhajanja. Vendar smo prepričani, da so varnostni ukrepi zadostni za to, da nihče ne bo poškodovan," je danes povedal tiskovni predstavnik obalne straže.
Uhajanje plina se dogaja v gospodarskih conah Danske in Švedske. Obe državi sta kmalu po odkritju vzpostavili varnostna območja za ladijski promet. Ladje tako ne smejo pluti mimo območja okoli uhajanja v radiju petih navtičnih milj oz. nekaj manj kot 9,3 kilometra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Norveške oblasti so medtem napovedale okrepitev varnosti svojih naftnih objektov. "Vlada se je odločila, da bo uvedla ukrepe za povečanje varnosti infrastrukture, kopenskih terminalov in ploščadi na norveškem epikontinentalnem pasu," je v izjavi pozno v torek dejal norveški minister za energetiko Terje Aasland.
Norveška je po vojni v Ukrajini postala glavna evropska dobaviteljica plina. Skandinavska država ima obsežno omrežje plinovodov, ki jo povezujejo s celino in za katere številni strokovnjaki menijo, da obstaja nevarnost sabotaže.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 sta bila v zadnjih mesecih v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija zaradi domnevnega maščevanja za zahodne sankcije po invaziji na Ukrajino prekinila dobavo plina v Evropo. Čeprav plinovoda, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, trenutno ne obratujeta, je v obeh še vedno plin.
Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini od 80 do 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji. Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je bilo videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do 1.000 metrov.
10.21 Kijev pozval Zahod k občutnemu povečanju vojaške pomoči
Ukrajina je danes pozvala Evropsko unijo, zvezo Nato in skupino G7 k občutnemu povečanju vojaške pomoči, potem ko so proruske okupacijske oblasti v štirih ukrajinskih regijah razglasile zmago na referendumih o priključitvi k Rusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v izjavi EU, Nato in skupino sedmih najrazvitejših držav pozvalo k takojšnjemu in občutnemu povečanju pritiska na Rusijo, vključno z uvedbo novih sankcij, in k povečanju vojaške pomoči Ukrajini.
Ministrstvo je navedlo, da potrebujejo "tanke, bojna letala, oklepna vozila, topništvo dolgega dosega ter protiletalsko in protiraketno obrambno opremo".
Vse države in mednarodne organizacije je Kijev pozval k takojšnji obsodbi nezakonitih dejanj Kremlja na začasno zasedenih ukrajinskih ozemljih in k povečanju izolacije Rusije.
10.19 Ukrajinske regije bodo po referendumih še danes zaprosile za priključitev Rusiji
Proruske oblasti v okupiranih ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje bodo po referendumih, na katerih se je tamkajšnje prebivalstvo po njihovih navedbah izreklo za priključitev Rusiji, za to še danes zaprosile ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Prebivalci ljudske republike Lugansk so izvolili sijočo in cvetočo prihodnost," je danes prek omrežja Telegram sporočil tamkajšnji separatistični voditelj Leonid Pasečnik. Tudi regija Zaporožje bo po besedah vodje okupacijskih oblasti Vladimirja Rogova že danes zaprosila Putina za priključitev Rusiji.
Izidi referendumov v ukrajinskih regijah, ki so delno ali v celoti pod nadzorom ruskih sil, kažejo na prepričljivo in pričakovano podporo volivcev za priključitev k Rusiji. Ukrajina in Zahod referendume označujeta za neveljavne in nezakonite, ker kršijo ukrajinsko zakonodajo in mednarodno pravo ter so potekali brez upoštevanja minimalnih demokratičnih standardov.
Opazovalci so v preteklih dneh opozorili na številne primere, ko so bili prebivalci okupiranih ozemelj prisiljeni glasovati na referendumu. Po preštetju vseh glasov je v Donecku za priključitev Rusiji po navedbah tamkajšnjih okupacijskih oblasti glasovalo 99,2 odstotka volivcev, v Lugansku več kot 98 odstotkov, v Zaporožju več kot 93 odstotkov, v Hersonu pa več kot 87 odstotkov.
Po poročanju dpa je pričakovati, da se bo začel val priključitev teh regij Rusiji. Putin je že pred referendumi poudaril, da bodo regije po priključitvi pod "popolno zaščito" Rusije, ter napovedal, da bo na morebitne ukrajinske napade na teh ozemljih Moskva odgovorila "z vsemi razpoložljivimi sredstvi".
10.10 Posnetek z meje med Rusijo in Gruzijo, gneča je ogromna
Ukrajinska Nexta je objavila posnetek mejnega prehoda Zgornji Lars med Rusijo in Gruzijo. Na posnetku je vidna velika množica, ki je na meji med Rusijo in Gruzijo še danes ogromna, saj ruski možje množično bežijo pred mobilizacijo.
This is what the Upper Lars border crossing with #Georgia looks like now. pic.twitter.com/oViv9QePqV
— NEXTA (@nexta_tv) September 28, 2022
Ruske oblasti so dejale, da bodo na nekaterih ruskih mejah določile kontrolne točke za prisilno mobilizacijo ruskih mož, ki se poskušajo s pobegom iz države izmakniti prisilni mobilizaciji, poroča Index.
9.33 Ukrajinski guverner: Prvi mobilizirani Rusi prispeli na fronto, niso prejeli usposabljanja
Le teden dni po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal "delno" mobilizacijo, so na frontno črto prispeli prvi mobilizirani Rusi, meni ukrajinski guverner luganske regije Sergej Hajdaj, poroča Kijev Independent.
⚡️ Governor: First mobilized Russian troops arrive at the front line in Ukraine.
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) September 28, 2022
Only one week after Russia announced "partial" mobilization, the Russian conscripts have already arrived, sent to replenish the ranks of Russia's 1st Tank Army, said Luhansk Oblast Governor Haidai.
Mobilizirani Rusi po Hajdajevih navedbah zasedajo prve vrste ruske tankovne armade. "Sploh niso dobili nobenega usposabljanja," je dejal ukrajinski guverner.
Po spletu zaokrožila pričevanja rezervistov
Posnetki in pričevanja, na katerih rezervisti opozarjajo, da so na fronto napoteni kmalu po vpoklicu ter brez predhodnega urjenja in priprav na boj, so zaokrožili po družbenih omrežjih, čeprav je ruski obrambni minister ob Putinovi razglasitvi delne mobilizacije rezervistov zatrjeval, da bodo ti pred odhodom na bojišče deležni vojaškega usposabljanja.
A kljub temu nekateri ruski vojaki trdijo, da usposabljanja niso bili deležni. Na spletu je zakrožilo pričevanje domnevnega ruskega rezervista iz Moskve, ki trdi, da gredo čez dva dni na fronto pri Hersonu v Ukrajini. "Na bojno območje so nas poslali brez kakršnihkoli priprav, poveljnik polka je potrdil informacijo, da bomo v Herson napoteni 29. septembra," v videu pove moški. Kot je še dodal, jih ruska vojska ni posebej urila za uporabo orožja.
Za vojake polka so se zavzele tudi nevladne organizacije, oblasti pa so, kot poročajo mediji, potem ko so posnetki razburili tudi rusko javnost, obljubile, da bodo pripadniki enote deležni obljubljenega usposabljanja, da bi v boju lažje preživeli in se uspešneje bojevali z nasprotnikom.
Surprise-surprise. A new Russian draftee says they are going to the frontline near Kherson in two days, without receiving any training whatsoever pic.twitter.com/BKQPouK6ZX
— Tadeusz Giczan (@TadeuszGiczan) September 27, 2022
07.46 Zelenski referendume v Ukrajini označil za farso
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem rednem nočnem nagovoru referendume na okupiranih ozemljih v Ukrajini označil za farso in napovedal, da bo Ukrajina branila svoje državljane na vseh zasedenih območjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ukrepali bomo za zaščito naših ljudi - v regiji Herson, v regiji Zaporožje, v Donbasu, na trenutno zasedenih območjih regije Harkov in tudi na Krimu," je ukrajinski predsednik dejal v videoposnetku, objavljenem na omrežju Telegram.
"Te farse na okupiranih ozemljih ne moremo imenovati niti imitacija referenduma," je dodal.
07.18 "Nato naj na jedrski napad ne odgovori z jedrskim orožjem"
"Kot vemo za zdaj, namerava Putin uporabiti taktično jedrsko orožje za napad na Ukrajino in ne napad na članice Nata. Zavezništvo naj zato ne odgovori z uporabo jedrskega orožja, temveč na bolj konvencionalne načine. Mora pa biti odgovor uničujoč," je včeraj med obiskom ameriške prestolnice za NBC News dejal poljski zunanji minister Zbigniew Rau.
07.04 ZN ne priznavajo izidov ruskih referendumov na okupiranih ozemljih v Ukrajini
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v torek Varnostnemu svetu ZN povedala, da ZN ostajajo v polnosti zavezani suverenosti, enotnosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. Referendumov ne priznava niti Kitajska.
Zasedanje Varnostnega sveta ZN je bilo sklicano zaradi tako imenovanih referendumov o priključitvi Rusiji, ki so na okupiranih ozemljih v Ukrajini potekali od petka do torka. Referendumov zahodne države ne priznavajo.
Glede na izjavo predstavnika Kitajske na zasedanju Varnostnega sveta jih ne sprejema niti Peking. "Naše stališče do ukrajinskega vprašanja je jasno. Treba je spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav," je dejal veleposlanik Zhang Jun.
Zasedanja Varnostnega sveta ZN se je na daljavo udeležil tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, ki je dejal, da ruske sile na zasedenih ozemljih silijo prebivalce v mobilizacijo v rusko vojsko. "Priključitev ukrajinskih ozemelj je poteza, zaradi katere je ruski predsednik Vladimir Putin sam proti vsemu človeštvu," je dejal Zelenski.
"Zdaj mora vsaka država na svetu poslati odločen signal," je dodal in izrazil zaupanje v Varnostni svet, da bo ukrepal.
To se seveda ne bo zgodilo, ker ima Rusija kot stalna članica pravico veta in bo blokirala predlog resolucije za obsodbo referendumov, ki ga pripravljajo ZDA skupaj z Albanijo.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je sicer zatrdila, da bodo predlog resolucije za obsodbo lažnih referendumov vložili, ker bi odprli Pandorino skrinjico, ki je ne bo več mogoče zapreti.
"Če se bo Rusija poskušala zaščititi v Varnostnem svetu, bomo predlog resolucije poslali v Generalno skupščino, ki bo morala Moskvi poslati jasno sporočilo," je dejala.
Zelenski je dejal, da se Ukrajina po referendumih ne more več pogajati z Rusijo. "Nov poskus odvzema ukrajinskega ozemlja po krimskem scenariju pomeni, da se z zdajšnjim ruskim predsednikom nimamo o čem pogovarjati. "Ljudje morajo izpolnjevati kose papirja pred cevmi avtomatskih pušk. Izidi tako imenovanih referendumov pa so bili pripravljeni vnaprej," je dejal.
79