Torek, 17. 9. 2019, 7.20
5 let, 2 meseca
Bodo vrhovni sodniki podprli Johnsonovo prekinitev dela parlamenta?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Na sodišču bodo pritožniki utemeljevali, zakaj je odločitev, ki jo je sprejel premier Boris Johnson, nezakonita.
Britansko vrhovno sodišče je danes začelo obravnavo pritožbe zaradi prekinitve dela parlamenta. Na sodišču pritožniki utemeljujejo, zakaj je odločitev, ki jo je sprejel premier Boris Johnson, nezakonita.
Bistvo pritožb je vprašanje, ali je bilo zakonito, da je premier britanski kraljici Elizabeti II. svetoval, naj odobri prekinitev dela parlamenta, je ob začetku obravnave dejala predsednica vrhovnega sodišča Brenda Hale. "To je resno in zapleteno pravno vprašanje," je poudarila in dodala, da sodišča ne zanimajo širše politične zadeve. Pojasnila je še, da odločitev sodišča ne bo odločilno vplivala na to, kdaj in kako bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo.
Johnson bo počakal na mnenje sodinikov
Johnson je pred začetkom obravnave za britanski BBC dejal, da bo "počakal in videl, kaj bodo rekli sodniki". Če bo sodišče razsodilo proti Johnsonu, se bo znašel pod velikim političnim pritiskom. Več britanskih poslancev je že poudarilo, da bi premier v tem primeru moral odstopiti.
Odvetnik britanske vlade Richard Keen je pozneje zatrdil, da bo Johnson spoštoval odločitev sodišča, ne glede na to, kakšna bo. Če bo sodišče razsodilo, da je njegova odločitev o prekinitvi dela parlamenta nezakonita, se bo Johnson po besedah odvetnika "odzval z vsemi potrebnimi sredstvi". Posledica bi lahko bila, da bi šel h kraljici in jo zaprosil, naj parlament pokliče nazaj na delo.
Je Johnson nezakonito prekinil delo parlamenta?
Pred sodiščem so ob začetku obravnave potekale manjše demonstracije, na katerih so protestniki med drugim nosili transparente z napisi Branite demokracijo. Eden od demonstrantov je bil oblečen v stripovskega superjunaka Hulka, s katerim je Johnson nedavno primerjal svojo državo. Obravnava na vrhovnem sodišču naj bi po napovedih trajala tri dni. Ni znano, kdaj naj bi sodniki sprejeli odločitev.
Glavna pritožnica je podjetnica in aktivistka Gina Miller, ki je bila uspešna na vrhovnem sodišču leta 2016, ko je zahtevala od vlade, da mora obiti odobritev parlamenta, preden sproži 50. člen lizbonskega pogodbe o izstopu Otoka iz EU. "Zadeva je celo pomembnejša od brexita," je dejala. "Gre za to, kako nam vladajo, za ohranitev naših starih demokratičnih svoboščin ter prizadevanja, da bi za vsako ceno preprečili nevaren presedan, ki bi nas vse ustavno, politično in gospodarsko osiromašil," je poudarila. Med pritožniki, ki bodo nastopili na sodišču, je tudi nekdanji britanski premier iz vrst konservativcev John Major.
Eden od številnih izzivov, s katerimi se bodo morali spopasti sodniki, bo, kako uskladiti razlike med angleško, škotsko in severnoirsko zakonodajo glede pritožb v primeru odločitve premierja o prekinitvi dela parlamenta. Londonsko višje sodišče je pritožbo soglasno zavrnilo, medtem ko je škotsko pritožbeno sodišče pritožbo soglasno dovolilo.
Po poročanju bodo morali sodniki odločiti, ali se lahko na primer parlament pred domnevnimi prekoračitvami vlade brani z novo zakonodajo ali je potrebno posredovanje sodstva. Prav tako naj bi znova ocenili, ali je Johnson protiustavno prekinil delo parlamenta.
Johnson je začasno prekinitev dela parlamenta predlagal konec avgusta, češ da jo potrebuje za predstavitev nove agende notranje politike, kraljica Elizabeta II. pa jo je odobrila. Trajala bo do 14. oktobra. Poslanci, ki nasprotujejo izstopu države iz EU brez dogovora, premierja obtožujejo, da je namen prekinitve dela parlamenta zajeziti njihove napore, da bi tak izstop preprečili. Johnson je odločen, da bo Velika Britanija izstopila iz EU 31. oktobra.
