Na koncu se bodo Grčija in EU oziroma upniki dogovorili, saj bi bili stroški grškega bankrota in izstopa iz evroobmočja previsoki, je prepričan ekonomist Anže Burger.
Po propadlem četrtkovem srečanju evrskih finančnih ministrov na temo Grčije je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za danes sklical vrh o Grčiji.
Grčija ima vse manj časa
Grčija mora konec meseca plačati 1,6 milijarde evrov Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS), a denarja za to najverjetneje nima. Ker ni oblikovala zadovoljivega reformnega predloga, še ni prejela 7,2 milijarde evrov pomoči, kolikor je še ostalo na razpolago iz drugega svežnja pomoči.
Bodo do konca meseca sklenili dogovor oziroma kompromis ali pa bo Grčija bankrotirala? Anže Burger je prepričan, da se bodo dogovorili, saj bi se v primeru grškega defaulta (nesposobnosti odplačevanja dolgov) ali celo izstopa iz evroobmočja (tako imenovanega grexita) pojavili visoki stroški v treh sklopih.
Ekonomski stroški grexita
Prvi sklop so ekonomski stroški. Ti bili zelo visoki zlasti za Grčijo in tudi za članice evroobmočja, ki so finančno do Grčije zelo izpostavljene (sodelovanje pri posojilu evrskih držav Grčiji leta 2010 in poroštva pri drugem svežnju pomoči leta 2012).
S ponovno uvedbo nacionalne valute bi kupna moč Grkov strmo upadla, inflacija bi se povečala, število stečajev podjetij bi poraslo, naložb ne bi bilo.
Politični stroški grexita
Drugi sklop so politični stroški. Izstop Grčije iz evra bi bil velik neuspeh projekta evropske integracije. Velika nevarnost je, da bi se Grčija naslonila na avtokratske države, kot sta Rusija in Kitajska. Iz Grčije bi se tudi izselilo veliko izobraženih ljudi.
Primer bankrota Argentine leta 2001, ko so izbruhnili nemiri, požigi in ropanja, je svarilo, kaj bi se lahko zgodilo po bankrotu Grčije. Vse to so visoki politični stroški. Grčija bi postala izključenec iz političnega dogajanja v EU, opozarja Burger.
Proceduralni stroški grexita
Tretji sklop so procesni oziroma proceduralni stroški. Grčija se je več let pripravljala na prevzem evra, s tem so bili povezani visoki stroški. Ponovna uvedba nacionalne valute bi bila velik logističen zalogaj, ki bi prinesel ogromne transakcijske stroške (v vseh pogodbah bi bilo treba spremeniti evre v drahme, reprogramirati bi bilo treba računalniške programe, parkomate, bankomate …).
Izstop iz območja evra bi spremljal velik naval grških varčevalcev na banke, ki se dogaja že zdaj (od novembra lani so Grki iz grških bank dvignili več kot 32 milijard evrov, v zadnjih dnevih skoraj milijardo na dan). Banke bi morali tako zapreti, prav tako kapitalske tokove do tretjih držav.
Bo bolj popustila Grčija?
To bi bil razpad sistema, meni Burger, ki je prav zaradi teh stroškov prepričan, da bodo na koncu našli kompromis. Pri tem bo po njegovem mnenju morala več popustiti Grčija, saj bi ta v primeru negativnega scenarija izgubila več kot EU.
Glede izjav grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da bi izstop egejske države iz evroobmočja pomenil njegov propad, Burger pravi, da so pretirane.
Koncesije Grčije bi porušile sistem pravil
Slovenski ekonomist opozarja tudi na moralni hazard v primeru evropskih koncesij Grčiji. V tem primeru bi države, ki so tudi v procesu strukturnih sprememb, kot sta na primer Portugalska in Španija, hitro potrkale na vrata institucij in same zahtevale podobne koncesije kot Grčija.
Takšen scenarij zelo skrbi Evropsko centralno banko (ECB), Evropsko komisijo in MDS, saj bi to sprožilo plaz zahtev, ki bi porušile sistem. Sistem pa lahko deluje samo, če spoštujemo pravila. Kot poudarja Burger, je treba pravila nujno vzpostaviti in upoštevati.
Finančne posledice grexita za Slovenijo
Morebitni grški bankrot izstop iz območja evra bi imel finančne posledice tudi za Slovenijo: dvig obrestnih mer, kar bi pomenilo dražje zadolževanje in s tem tudi neugoden vpliv na javni dolg. Evro bi izgubil vrednost, kar bi bilo pozitivno za slovenske izvoznike na zunajevrske trge, a negativno za potrošnike, saj bi kupna moč upadla.
Slovenija je do Grčije izpostavljena za okoli 1,5 milijarde evrov (bilateralno posojilo evrskih držav leta 2011 in poroštva leta 2012). Pri posojilu ne bi bilo takojšnjih učinkov, saj ga bo Grčija začela odplačevati šele čez deset let, zato bodo ti računi bi prišli pozneje, pojasnjuje Burger. Odpis dolga bi seveda pomenil, da bo Slovenija ta denar izgubila.
Grčija potrebuje strukturne reforme
Bo Grčija potrebovala še tretji paket pomoči? Burger odgovarja, da Grčija svojega javnega dolga (več kot 300 milijard evrov oziroma okoli 180 odstotkov BDP, op. p.) ne more odplačati. Trenutno je večina odplačil obresti zamrznjenih, zato si Burger sploh ne more predstavljati, kako bo Grčija odplačala dolg.
Prepričan je, da Grčija potrebuje reforme, ki bodo povečale njeno konkurenčnost. S tem se bo povečala rast, kar bo omogočalo lažje odplačevanje dolga.
Ne samo Grki, krivi so tudi posojilodajalci
Burger poudarja, da za grško dolžniško krizo nista kriva samo Grčija in njeno neprevidno zadolževanje, ampak so za neuspeh krivi tudi posojilodajalci (francoske, nemške banke …). Kot opozarja Burger, žal izgube na bodo padle na ramena bank upnic, ampak na ramena evropskih davkoplačevalcev, saj je bila takšna politična odločitev.
"Žal ne živimo v tržnem gospodarstvu, ampak v sistemu, kjer se tveganja socializirajo. Na delu finančnih trgov vlada velik socializem, kjer davkoplačevalci krijejo izgube zasebnih institucij, kot so banke in druge finančne institucije," še pojasnjuje Burger.
2
