Bo vse bolj razklana Grčija zdrsnila v državljansko vojno?

Medtem ko so se v ponedeljek v Bruslju na vrhu sestali voditelji EU, so se na atenskem trgu Sintagma na množičnih demonstracijah zbrali zagovorniki reform in članstva Grčije v EU. Te demonstracije so odgovor na skoraj vsakodnevne protievropske demonstracije grške levice, piše ameriška spletna stran Business Insider.

Grki, ki jih je strah grexita, so šli na ulice Kdo so Grki, ki se zbirajo na demonstracijah v podporo EU? To so zmerni in konservativni Grki, ki praznijo svoje bančne račune, ker se bojijo, da bo njihovo premoženje v primeru izstopa iz evroobmočja skopnelo.

Ti Grki, ki lahko nekaj ali veliko izgubijo v primeru grexita, so vse bolj nezadovoljni in jezni. Počutijo se ogrožene, zato so zapustili svoje udobne kavče in šli na ulice. Začeli so protestirati proti vladi in najbolj levemu delu Sirize, ki želi, da gre Grčija še bolj na levo, piše irski časnik The Irish Times.

Na družbenih medijih že divja "državljanska vojna" Ljudi v Grčiji je dejansko strah, kaj se bo zgodilo, če državi ne bo uspelo premagati krize. Vse več Grkov za razkol med proevropskim in protievropskim taborom uporablja oznako državljanska vojna. Medtem ko številni na levici zagovarjajo povezovanje s Putinovo Rusijo, na drugi strani proevropska opozicija želi reforme in zgladiti spore z evropskimi državami, zlasti z Nemčijo.

Sovraštvo med obema taboroma je vse močnejše, kar se opazi na družbenih medijih. Zagovorniki levice tako proevropski tabor zmerjajo, da so kolaboranti, ki sodelujejo z Nemci. Janis Svirojeras, upokojeni podjetnik, ki demonstrira za EU, je prepričan, da je vse globlji prepad namenoma ustvarila vlada.

Bo na trgu Sintagma tekla kri? "So boljševiki, stalinisti, trockisti. Imajo nore zamisli o povezovanju z Rusijo. Skrbi me nasilje. Zamislite se, kaj bi se zgodilo, če bomo hoteli oboji istočasno demonstrirati na trgu Sintagma? In to se lahko hitro zgodi. Takrat bo zelo težko preprečiti medsebojno nasilje," je dejal za britanski časnik The Guardian.

Strah pred nasiljem je toliko bolj upravičen, ker ima Grčija zelo zapleteno in težavno politično zgodovino. Že med drugo svetovno vojno, ko so Grčijo zasedli Italijani, Nemci in Bolgari, je prihajalo do spopadov med komunističnimi partizani, ki so bili povezani s komunistično Sovjetsko zvezo, in protikomunističnim odporniškim gibanjem. Za povrh je del Grkov sodeloval z Nemci in organiziral oborožene oddelke, ki so se borili proti partizanom.

Grčija – dežela državljanskih vojn Znova je državljanska vojna v Grčiji izbruhnila leta 1946. Po treh letih je grška redna vojska, ki so ji pomagali Britanci in Američani, premagala komunistične partizane, ki jih je podpirala Sovjetska zveza in njene komunistične zaveznice na Balkanu – Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. Eden od najbolj odločilnih dogodkov v državljanski vojni je bila odločitev Josipa Broza Tita, da ne podpira več grških komunistov, saj so se ti v sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v letih 1948-1949 postavili na stran Stalina.