Torek, 18. 2. 2020, 16.49
4 leta, 8 mesecev
Bo Milanović odprl novo poglavje v slovensko-hrvaških odnosih? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
19
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je na Pantovčak prišel z ženo in novo hrvaško prvo damo Sanjo Musić Milanović.
Pri naših južnih sosedih je bila pozornost javnosti danes usmerjena predvsem v inavguracijo novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Ta se je odločil, da bo prekinil tradicijo inavguracij na Trgu svetega Marka v Zagrebu, tako da je kot peti predsednik v zgodovini samostojne Hrvaške prisegel na Pantovčaku. V svojem nagovoru se je dotaknil tudi odnosov s sosednjimi državami, prav na tem področju pa od novega hrvaškega predsednika veliko pričakujejo tudi nekateri v Sloveniji.
Potem ko se je novi hrvaški predsednik Zoran Milanović odpovedal tradicionalni množični inavguraciji v središču hrvaške prestolnice, je bila današnja slovesnost veliko manj pompozna in veliko bolj skromna kot leta 2015, ko je na položaj predsednice države prisegla njegova predhodnica Kolinda Grabar-Kitarović.
Zoran Milanović zaprisegel kot peti predsednik v zgodovini samostojne Hrvaške.
Milanović bi lahko za prvi obisk v tujini izbral Slovenijo
Na Milanovićevi inavguraciji danes ni bilo tujih gostov, čeprav so bili nekateri, tudi slovenski predsednik Borut Pahor, pred tem nanjo že povabljeni. Novi hrvaški predsednik je ob izvolitvi napovedal, da si bo prizadeval za izboljšanje odnosov s Slovenijo, ki jo vidi kot eno od najbolj pomembnih zaveznic Hrvaške.
"Slovenija je naša najbližja naravna partnerica. To, kar otežuje naše odnose, ni nič v primerjavi s težavami, ki jih imamo sami s sabo ali z drugimi državami," je sredi januarja v pogovoru za Novo TV povedal Milanović. V hrvaški javnosti so se tudi danes vrstile navedbe, da bi lahko Milanović za svoj prvi obisk na položaju predsednika države v tujini izbral prav našo državo.
Borut Pahor in Zoran Milanović leta 2013 v Zagrebu. Pahor je bil takrat slovenski predsednik, Milanović pa hrvaški premier.
"V zunanji politiki se bom osredotočil na tista področja, na katerih se lahko gradita sodelovanje in blaginja. Ni dvoma, da je teh področij veliko več kot tistih, ki nas oddaljujejo tako od sosedov kot tudi od sveta, celo ko so vmes države, s katerimi imamo največ nerešenih vprašanj," je v današnjem nagovoru izpostavil Milanović.
"Prijatelji se morajo pogovoriti oziroma dogovoriti"
Odnose med Slovenijo in Hrvaško je v zadnjem obdobju zagotovo najbolj obremenjevalo vprašanje implementacije mednarodno zavezujoče arbitražne sodbe o meji, ki jo v Zagrebu vztrajno zavračajo. Hrvaška je sicer Sloveniji ponudila bilateralne pogovore o tem vprašanju, vendar je slovenska zunanja politika to možnost do zdaj vztrajno zavračala.
"Šlo je za oceno, ali bomo lahko po pravni poti dosegli to, kar želimo, ali pa po bilateralni poti. Jaz sem vedno naklonjen bilateralni, recimo temu prijateljski možnosti. Slovenci se s Hrvati v zgodovini nikoli nismo bojevali in nikoli nismo bili v sovražnih odnosih. Zaradi tega sem vedno zagovarjal in podpiral prijateljski dialog. Prijatelji ne hodijo na sodišče, ampak se morajo pogovoriti in dogovoriti," pravi predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik.
"Prijatelji ne hodijo na sodišče, ampak se morajo pogovoriti oziroma dogovoriti," pravi predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik.
Po njegovih besedah je bilo v skoraj 30 letih od osamosvojitve obeh držav za to veliko priložnosti, vendar pa sta državi raje kot druga z drugo delali druga mimo druge. "Toliko let se prepiramo o neki imaginarni črti v Piranskem zalivu, ne skrbi pa nas, kaj je v tem morju. To morje je najlepše na svetu, je pa tudi najbolj izropano in na robu popolne degradacije," opozarja Dimnik in dodaja, da se blokada v odnosih med državama kaže tudi na gospodarskem področju.
"Če želita obe državi rešiti odprte zadeve, se morata predvsem začeti pogovarjati"
Strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič medtem ne vidi pravih možnosti, da bi menjava oblasti na Pantovčaku lahko prispevala k radikalnim presekom v slovensko-hrvaških odnosih. "Če želita obe državi rešiti odprte zadeve, potem se morata predvsem začeti pogovarjati. Menjava na Pantovčaku lahko prispeva kaj v tej smeri, vendar pa se je treba zavedati, da bodo na Hrvaškem letos potekale parlamentarne volitve," poudarja Udovič.
Tudi če bi Milanović za svoj prvi obisk v tujini izbral Slovenijo, po oceni Udoviča premikov ne gre pričakovati: "Ne smemo pozabiti, da je prav gospod Milanović vodil vlado, ki je odstopila od arbitražnega sporazuma. Hrvaška na tem področju zasleduje enotno stališče ne glede na to, kdo je na oblasti, zato mislim, da se tukaj ne bo veliko spremenilo." V luči mogočih predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji se tako zdi, da letošnje leto izboljšanju odnosov med državama ni najbolj naklonjeno.
"Ne smemo pozabiti, da je prav gospod Milanović vodil vlado, ki je odstopila od arbitražnega sporazuma," v luči menjave na Pantovčaku poudarja strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič.
Udovič kljub temu poudarja, da se lahko državi začneta pogovarjati na nižjih ravneh in da se odprejo kanali, ki so bili do zdaj zaprti. "To ne bi bilo slabo, ampak za to je potrebna politična modrost na obeh straneh. Če se bo to zgodilo, mora biti to zunaj oči javnosti, saj bi bilo na eni ali na drugi strani to lahko razumljeno kot korak v napačno smer," dodaja Udovič, ki sicer tudi po oblikovanju nove hrvaške vlade po volitvah ne pričakuje večjih premikov v odnosu med državama.
"Nobena sprememba se ne more zgoditi čez noč"
Čeprav je bil Milanović hrvaški premier v času, ko je Zagreb po prisluškovalni aferi, ki si jo je privoščila slovenska diplomacija, izstopil iz postopka arbitraže pred Stalnim arbitražnim sodiščem v Haagu, Dimnik na zamenjavo oblasti na Pantovčaku gleda z optimizmom, tudi ko gre za navedbe, da bo Milanović za prvi uradni obisk v tujini izbral Slovenijo.
"Mislim, da se bo to na koncu tudi zgodilo. Na vsak način sem prepričan, da je to znak, da se stvari lahko premaknejo in da je dobra volja na obeh straneh, predvsem na strani novega predsednika Milanovića," je prepričan Dimnik. Ob tem je pohvalil tudi potezo Grabar-Kitarovićeve, ki se je na svojem poslovilnem obisku v vlogi predsednice države pretekli teden mudila v Ljubljani.
"Nobena sprememba se ne more zgoditi čez noč. Možnosti z menjavo predsednika na Hrvaškem obstajajo, prav tako upanje, da bi se to vendarle lahko zgodilo, vsekakor pa, ko se bodo konsolidirale notranjepolitične zadeve pri nas in na Hrvaškem. Situacija je že zdaj veliko bolj sproščena kot prej, zato sem velik optimist, da bomo po 30 letih vendarle premaknili neuspešen dialog in da se bo nekaj premaknilo," še dodaja Dimnik.
19