Ponedeljek, 6. 1. 2020, 13.35
4 leta, 11 mesecev
Analitik: Kolinda je delovala kot človek, ki ne ve, o čem govori #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,15
25
Zmaga Zorana Milanovića ni presenečenje, Kolinda Grabar-Kitarović si je privoščila preveč napak, izid drugega kroga hrvaških predsedniških volitev komentirajo analitiki. Hrvaški politolog Žarko Puhovski meni, da je dosedanja predsednica v javnih nastopih delovala kot človek, ki ne ve, o čem govori. Domači analitik Tine Kračun in nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ob tem ocenjujeta, da hrvaška politika s prihodom Milanovića na Pantovčak ne bo spremenila stališča do arbitraže. Nekdanji slovenski evroposlanec Ivo Vajgl medtem meni, da se novi hrvaški predsednik zaveda, da spor glede arbitraže ne koristi nobeni državi.
Hrvaški politolog Žarko Puhovski zmago Zorana Milanovića in poraz Kolinde Grabar-Kitarović v nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem pripisuje temu, da močna mašinerija največje hrvaške vladne stranke HDZ, ki je za predsednico podpirala Grabar-Kitarovićevo, ni bila sposobna, da bi do zmage pripeljala "izrazito slabo kandidatko".
"Po prvem krogu volitev, v katerem je bila Grabar-Kitarovićeva slabša kot nato v drugem krogu, se je zdelo, da jim bo ta cilj uspelo izpolniti, vendar je na koncu z razliko približno sto tisoč glasov zmagal bolj prepričljiv kandidat s slabšo mašinerijo," poudarja predavatelj na zagrebški filozofski fakulteti.
Puhovski: Kolinda je delovala kot človek, ki ne ve, o čem govori
Po njegovih besedah so v HDZ zaradi nekaterih odločitev, denimo podpore Istanbulski konvenciji (gre za konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, op. a.), ki jo ima desno volilno telo za izdajo tradicionalnih oziroma katoliških vrednot, prišli v spor z delom svojih volivcev. "Te glasove je v prvem krogu dobil Miroslav Škoro, razpoka pa se je nato še poglobila, saj je Škoro v drugem krogu svoje volivce pozval, da se ne opredelijo za nobenega kandidata," ocenjuje Puhovski.
S tem je narodno-zabavni pevec in podjetnik, ki je v prvem krogu s 24,5 odstotka osvojil tretje mesto, svojim volivcem sporočil, naj ne podprejo Grabar-Kitarovićeve: "Bazen glasov, na katerega bi sicer lahko računali v HDZ, je tako postal osiromašen. Desno volilno telo je bilo razdeljeno, številni niso šli na volitve, drugi so obkrožili neveljavne glasovnice, Grabar-Kitarovićevi pa je na koncu zmanjkalo sto tisoč glasov."
"Ljudje bi si vendarle želeli, da je predsednik države nekdo, ki kolikor toliko ve, kaj govori, kateri dan v tednu je, in podobno, kar je bilo pri Kolindi Grabar-Kitarović v zadnjih mesecih zgolj naključje," meni hrvaški politični analitik Žarko Puhovski.
Kot poudarja Puhovski, je bil Milanović, ki prihaja iz največje opozicijske stranke SDP, v javnih nastopih bolj prepričljiv od Grabar-Kitarovićeve, ki je predvsem v prvem krogu volitev po njegovi oceni delovala kot človek, ki ne ve, o čem govori: "Njej se to sicer dogaja zadnjih nekaj mesecev. Dolgo se je to skrivalo oziroma ni bilo toliko pomembno, ker je volilna baza trdo stala za HDZ. Ko pa se je pojavil Škoro, ki je ponudil alternativo, je ta baza razpadla."
Ko gre za Milanovića, ta po oceni analitika med kampanjo ni naredil nič posebnega, vendar pa je bil za razliko od tekmice jasen in energičen, ob tem pa je dajal vtis, da ve, o čem govori. "Ljudje bi si želeli, da predsednik države postane nekdo, ki kolikor toliko ve, kaj govori, kateri dan v tednu je, in podobno, kar je bilo pri Grabar-Kitarovićevi v zadnjih mesecih zgolj naključje," dodaja Puhovski.
Kračuna in Rupla zmaga Milanovića ni presenetila, Vajgl opozarja na premike na desnici
Domači zunanjepolitični komentator in direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun medtem poudarja, da zmaga Milanovića ni presenetljiva, saj so jo nakazovale vse zadnje javnomnenjske ankete. "Kolinda Grabar-Kitarović je kot predsednica države imela obdobje, ko je bila relativno priljubljena, predvolilna kampanja pa se ji ni najbolj posrečila," meni Kračun, sicer tudi novi kolumnist Siol.net.
Grabar-Kitarovićeva si je po njegovi oceni privoščila kar nekaj napak, čudne izjave in nastope, zaradi katerih je nato zapravila svojo priljubljenost in dala prednost Milanoviću. Se pa Kračun ne strinja s trditvijo, da so volivci Miroslava Škora dosedanji predsednici obrnili hrbet, saj jo je v drugem krogu vseeno podprl velik del tistih, ki so v prvem krogu glasovali za narodno-zabavnega pevca.
Zoran Milanović je v drugem krogu hrvaških predsedniških volitev premagal Kolindo Grabar-Kitarović.
Zmaga nekdanjega hrvaškega premierja ni presenetila niti nekdanjega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki pravi, da so v politiki, zlasti pa pred volitvami, nastopi na soočenjih in v predvolilnih kampanjah zelo pomembni. "Grabar-Kitarovićeva je ravno tu naredila veliko napak s čudnimi izjavami, kar jo je na koncu tudi stalo zmage," ocenjuje Rupel.
Nekdanji slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl na drugi strani ocenjuje, da je rezultat drugega kroga volitev presenetljiv: "Pripisujem ga predvsem temu, da se je Milanović na soočenjih izkazal kot bolj kompetenten, izid pa je presenetljiv tudi zaradi sporov v desnem spektru hrvaške politike. Milanović ni bil izvoljen zaradi premika v levo, ampak premika v desno, saj se je od HDZ odcepila približno tretjina volivcev, ki so bolj konservativni in reakcionarni od te stranke. To je v bistvu sporočilo teh volitev."
Pahor sprejel vabilo Milanovića na inavguracijo v Zagreb
Iz urada predsednika republike Boruta Pahorja so sporočili, da je predsednik republike hrvaškemu predsedniku Milanoviću v telefonskem pogovoru že čestital za zmago na včerajšnjih volitvah. Milanović je Pahorja v začetku februarja povabil na inavguracijo v Zagreb, slovenski predsednik pa je povabilo sprejel. Pahor je v Ljubljani po poročanju STA povedal, da ga veseli, da je Milanović ponovil izjavo, da želi izboljšati odnose s Slovenijo in da bo to ena od njegovih prednostnih nalog.
Predsednik Pahor v telefonskem pogovoru čestital novoizvoljenemu predsedniku Milanoviću. https://t.co/yVgtDGgibv pic.twitter.com/wHWaBtBLYO
— Borut Pahor (@BorutPahor) January 6, 2020
Bo Hrvaška po prihodu Milanovića spremenila stališče do arbitraže?
S skorajšnjim prihodom Milanovića na Pantovčak se postavlja tudi vprašanje, kaj to pomeni za odnose med Slovenijo in Hrvaško ter arbitražno sodbo, ki jo hrvaški politični vrh vztrajno zavrača. Kračun poudarja, da je funkcija predsednika države na Hrvaškem enaka funkciji predsednika republike v Sloveniji, a ima hrvaški predsednik na področju zunanje politike nekoliko večjo vlogo.
"Milanović je v enem izmed soočenj napovedal, da bo njegova prioriteta izboljšanje odnosov s Slovenijo, vendar pa ni povedal, kaj točno s tem misli in kako si to predstavlja. Za zdaj vseeno ne gre pričakovati, da bi Milanović spremenil trenutno pozicijo, sploh zato, ker je Hrvaška od arbitražnega sporazuma odstopila ravno takrat, ko je bil prav on hrvaški premier," poudarja Kračun.
Medtem ko Slovenija priznava arbitražno sodbo, jo Hrvaška vztrajno zavrača.
Da bo hrvaško stališče glede arbitraže ostalo nespremenjeno in da zmaga Milanovića za arbitražni sporazum ne pomeni nič, meni tudi Rupel. "Kar se tiče arbitraže, Hrvaška stoji skupaj, zato menim, da ne bo prišlo do sprememb, pa četudi je Milanović izjavil, da bo izboljšal odnose s Slovenijo," pojasnjuje nekdanji šef slovenske diplomacije.
Vajgl medtem poudarja, da Milanović kot hrvaški predsednik lahko vpliva na zunanjo politiko, ob tem pa prav tako poudarja, da je med svoje prioritete uvrstil tudi izboljšanje odnosov v Slovenijo. "Spremembe hrvaških stališč glede arbitraže ne pričakujem takoj, verjamem pa, da Milanović razume, da takšna kritična točka v bilateralnih odnosih ni dobra niti za Hrvaško niti za Slovenijo. Do premika lahko pride, vsekakor pa ga ne pričakujem zelo kmalu," razlaga nekdanji slovenski evropski poslanec.
V zameno za glas za Kolindo slabih 70 evrov in potovanje v Medžugorje?
Hrvaška nevladna organizacija Gong, ki je bila ustanovljena za spodbujanje državljanov k aktivnejšemu sodelovanju v političnih procesih, je na Facebooku objavila fotografijo, ki kaže na domnevno kupovanje glasov pred drugim krogom nedeljskih predsedniških volitev na Hrvaškem. Glas za Grabar-Kitarovićevo naj bi bil vreden 500 kun oziroma slabih 70 evrov, pošiljatelji omenjenih sporočil pa so volivcem obljubljali tudi potovanje v Medžugorje.
Iz Gonga so sporočili, da za zdaj še ne morejo potrditi, da so omenjena sporočila verodostojna, vendar pa so o dogodku že obvestili hrvaško državno volilno komisijo. Po poročanju portala Index so se po objavi Gonga javili številni hrvaški državljani, ki so prejeli isto ali podobno sporočilo.
Škora do parlamentarnih volitev čaka veliko dela
Potem ko so na Hrvaškem letos dobili novega predsednika države, jih jeseni čakajo še parlamentarne volitve. Da se bo podal nanje, je že napovedal tudi Škoro, vendar pa Puhovski opozarja, da slednjega čaka še veliko dela: "V prihodnjih mesecih, kolikor nas loči do rednih volitev, če ne bo prej prišlo do predčasnih volitev, mora okoli sebe zbrati deset desnih ali radikalno desnih organizacij in jih združiti v enotno listo, ki bo nato nastopila na volitvah."
Kot poudarja hrvaški politolog, se to zdi v tem trenutku nemogoče, sploh za človeka s tako malo političnimi izkušnjami, kot jih ima Škoro, ob tem dodaja, "da se čudeži dogajajo". Vajgl ob tem pravi, da bo zaradi premikov na hrvaškem desnem političnem polu izid parlamentarnih volitev veliko bolj pomemben z vidika tega, kakšni bodo vloga in stališča Hrvaške v zunanji politiki.
Če se bo Miroslav Škoro podal na parlamentarne volitve, ga po oceni Žarka Puhovskega v prihodnjih mesecih čaka še veliko dela.
Na vprašanje, kako bo novi Milanović kot predsednik sodeloval s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, pa odgovarja, da je hrvaška ustava spisana na način, da dejansko stalno izziva spore med dvema vejama izvršne oblasti, tudi če predsednik države in predsednik vlade prihajata iz iste politične družine.
"Ti konflikti bodo tudi v prihodnosti del folklore, ki zabava medije in javnost, vendar pa ne bodo preveč pomembni, ker predsednik države z izjemo določenih odločitev glede imenovanj nima preveč pomembne vloge oziroma je ta omejena na protokolarne funkcije. Vprašanje pa je, kako bo človek s takšnim egom, kot je Milanović, zdržal v teh okvirih," še dodaja Puhovski.
25