Torek, 12. 6. 2018, 11.07
6 let, 5 mesecev
Ali Trump meri zgolj na Nobelovo nagrado? #video
Današnje zgodovinsko srečanje Donalda Trumpa in Kim Džong Una je po mnenju poznavalca mednarodnih odnosov dober začetek dolgotrajnega procesa jedrskega razoroževanja Severne Koreje, a uresničevanje sporazuma je pod velikim vprašajem.
Poznavalec globalnega političnega dogajanja Bogomil Ferfila zgodovinskemu srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una ne pripisuje velikega pomena.
"Gre sicer za dober začetek procesa jedrskega razoroževanja Severne Koreje, katerega uresničevanje pa je pod velikim vprašajem. Lahko govorimo o zmernem optimizmu," današnje srečanje v Singapurju komentira Ferfila.
Ob tem priznava, da je začetek pogovorov zagotovo pozitiven znak, ki lahko v primeru morebitnih napetosti olajša komunikacijo.
A pri tem spomni na zgodovino odnosov in pogajanj severnokorejske strani, ki ne govori v prid upanju na velik preboj med državama.
Trije motivi, ki v pogovore s Kimom vodijo Trumpa
Eden izmed manj znanih Trumpovih motiv za izvedbo zgodovinskega srečanja so po mnenju Ferfile govorice, da bi Trump zaradi svojega ravnanja lahko postal kandidat za Nobelovo nagrado za mir.
Ferfila ob tem spomni na dogodek izpred dveh desetletij, ko je tedanji južnokorejski predsednik Kim Dae Džung za srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Ilom prejel Nobelovo nagrado za mir. Naknadno se je izvedelo, da je moral za srečanje z očetom Kim Džong Una v Pjongjangu odšteti 500 milijonov dolarjev.
Poznavalec globalnega političnega dogajanja Bogomil Ferfila je prepričan, da je Kim Džong Un pripravljen na počasen dogovor z ZDA. Ta pa žal ni odvisen samo od njega.
Kot drugi Trumpov motiv Ferfila vidi doseganje mednarodnega uspeha, s katerim se za zdaj še ne more pohvaliti. To bi še povečalo njegov ego, s tem pa bi še lažje "rovaril po svetu".
Tretji motiv za srečanje pa Ferfila pripisuje Trumpovim prizadevanjem za miritev napetosti v tem delu sveta. To godi tudi ameriškim zaveznicam, kot sta Južna Koreja in Japonska, ki na račun zgrešene ameriške politike do Kitajske počasi izgubljata zaupanje v ameriško administracijo.
Severna Koreja vedno najde nekaj, da odstopi od dogovora
"Severna Koreja bo dala Trumpu sčasoma jasno vedeti, da ne bo stopila na led. ZDA so sicer imele že veliko neumnih predsednikov, a ti so si znali izbrati vsaj pametne svetovalce. Trumpu pa še to ne uspe," je oster Ferfila.
Ob tem izpostavlja predvsem državnega sekretarja Mika Pompea in svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona.
Dodaja, da bo Severna Koreja vztrajala v procesu, ki sta ga voditelja zjutraj napovedala. "Dozdajšnji procesi pogajanj Severne Koreje z ZDA, Japonsko, Južno Korejo in drugimi so potekali tako, da je nasprotna stran odvezala mošnjiček. A že po nekaj letih financiranja je Severna Koreja našla nekaj, zaradi česar je odstopila od dogovora. Proces se je vedno znova vrnil na mrtvo točko," opozarja Ferfila.
Hitri preobrati v Severni Koreji niso mogoči
Prepričan je, da je Kim Džong Un pripravljen na počasen dogovor z ZDA. Ta pa ni odvisen samo od njega, temveč veliko vlogo pri uresničevanju sporazuma igrata tudi severnokorejska vojska in Delavska stranka.
Ti dve strukturi namreč v rokah držita velik del dogajanja v Severni Koreji, hitrih preobratov pa Kimu ne bosta dovolili. Po Ferfilovih izkušnjah ti sploh niso mogoči, saj bi zaradi nerazvitosti povzročili splošen kaos v državi.
"Tega si ne želi nihče, zlasti ne Kitajska, Rusija in Južna Koreja. Če bo Trump zaostroval odnose s Kitajsko in Rusijo, bo to le oteževalo uresničevanje danes podpisanega sporazuma," sklene Ferfila.
Zgodovinski vrh predstavlja pomemben korak za zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku, je za STA ocenil politični analitik Klemen Grošelj. Ob tem je opozoril, da ameriške in severnokorejske diplomate zdaj čakajo izredno naporna pogajanja.
Grošelj je ocenil, da je bil v Singapurju dosežen določen uspeh glede na to, da je bilo to šele prvo srečanje med državama na najvišji ravni. Po njegovem mnenju je bila pri tem bolj uspešna Severna Koreja, ki si je vedno želela neposreden dialog z ZDA, vendar prejšnje ameriške administracije niso nikoli pristale na to.
Kot je dejal Grošelj, je bil današnji težko pričakovani vrh za severnokorejski režim prvi korak k zmanjšanju mednarodne izolacije. Bistvenih sprememb v tem trenutku sicer ne pričakuje, saj pogajalce najtežja vprašanja šele čakajo, čas pa bo pokazal, kako bodo strokovnjaki iz obeh držav reševali ta posamezna vprašanja.
Klemen Grošelj Kot pomembno gesto dobre volje je označil Trumpovo napoved, da se ZDA odpovedujejo skupnim vojaškim vajam z južnokorejsko vojsko, ki so bile vedno trn v peti severnokorejskemu režimu in vir napetosti na Korejskem polotoku.
Kaj bo v zameno za to ponudil severnokorejski režim, iz skupne izjave, ki sta jo podpisala Trump in Kim, še ni razvidno, morda zaveza, da bo šel po poti jedrske razorožitve, ki je gotovo končni cilj ZDA, ugiba Grošelj.
Spomnil je, da je bil strateški cilj severnokorejskega režima pridobiti jedrsko orožje kot sredstvo, ki bo prisililo ZDA k neposrednim pogovorom, in to so dosegli. To bo pogajalski adut, okoli katerega se bodo lahko pogajali in na podlagi katerega bo Severna Koreja poskušala pridobiti čim močnejša varnostna zagotovila, da bo režim preživel v prehodnem obdobju, je pojasnil Grošelj. STA
Svet pozdravlja dogovor Trumpa in Kima
Rusija in Japonska sta pozdravili današnje srečanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Jog-una, pri čemer je Tokio opozoril, da gre zgolj za prvi korak. Dogovor o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka pa so pozdravili tudi v Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA).
"Gledali smo televizijo in spremljali komentarje obeh strani. Nismo pa videli dokumentov, saj mislim, da še niso bili objavljeni. Vendar pa je že samo dejstvo, da je srečanje potekalo, pozitivno," je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Japonski premier Shinzo Abe je medtem poudaril, da je bila "Kimova namera za popolno denuklearizacijo Korejskega polotoka na vrhu ZDA in Severne Koreje pisno potrjena". "To podpiram kot prvi korak k celoviti rešitvi vprašanj glede Severne Koreje," je poudaril.
Kim se je v dogovoru zavezal k jedrski razorožitvi, vendar pa dogovor ne omenja drugih vrst orožja, kot je raketni program. V preizkusih je Pjongjang rakete med drugim izstrelil čez Japonsko.
Dogovor govori tudi o vrnitvi japonskih vojnih zapornikov v domovino, pri čemer ne omenja tistih Japoncev, ki so jih severnokorejske oblasti ugrabile. Trump je sicer dejal, da sta s Kimom govorila tudi o ugrabitvah. Abe je povedal, da to "zelo ceni".
Tudi generalni direktor IAEA Yukiya Amano je pozdravil dogovor o popolni denuklearizaciji Korejskega polotoka. "IAEA je pripravljena izvesti preverjanje v Severni Koreji, če bodo to zahtevale vpletene države," je povedal.
21