Kako gostom olajšati spoznavanje Slovenije #Spotkast

Medtem ko imajo nekatera slovenska mesta in znamenitosti stalen pretok turistov in ponekod lahko celo govorijo o pretiranem turizmu, ostaja veliko lepot v drugih delih Slovenije še vedno neodkritih, je med drugim v Spotkastu poudarila vodja sektorja za raziskave in razvoj pri Slovenski turistični organizaciji Barbara Mrzlikar.

Vsak šesti tuji gost v Sloveniji je iz Nemčije, pomembni so tudi prekomorski

V Spotkastu med drugim izvemo, kakšni profili potnikov, popotnikov in turistov se najraje odločajo za obisk Slovenije ter kako se pravzaprav odločajo za destinacijo svojega dopusta in koliko časa povprečno ostanejo v naši državi.

"K nam prihajajo iz tujine predvsem gostje, ki se želijo oddaljiti od množičnega turizma." Foto: Ana Kovač

Domači turisti so namreč v slovenskem turizmu še vedno zelo pomemben segment, med njimi in tujimi pa so precejšnje razlike glede želja. "K nam prihajajo iz tujine predvsem gostje, ki se želijo oddaljiti od množičnega turizma," je med drugim povedala sogovornica in ob tem dodala, da na celoletni ravni 16 odstotkov tujih gostov prihaja iz Nemčije. "Sledijo jim Italijani in Avstrijci."

Kako tranzitne potnike prepričati, da se ustavijo v Sloveniji?

Velikokrat v javnosti namreč slišimo, da ogromno turistov Slovenijo spozna samo po avtocestah, medtem ko so samo v tranzitu na poti v neko drugo državo ali iz nje, najpogosteje Hrvaško, kar predstavlja ogromen neizkoriščen potencial.

Ravno tako so možnosti razvoja tudi v tem, da bi gostom, ki so že prišli k nam, predstavili dobre razloge, da bi bivanje v Sloveniji podaljšali. Kot je še razkrila sogovornica, porabi tranzitni potnik pri nas v povprečju 33 evrov dnevno, gostje v hotelu pa 201 evro.

Veliko obiskovalcev Slovenijo pozna le zaradi tranzita, ko potujejo na cilje v sosednjih državah, poleti največ na Hrvaško. Kako jih prepričati, da ostanejo nekaj časa tudi pri nas? Foto: Gaja Hanuna

"Razvijati je treba edinstveno ponudbo"

"Prizadevamo si, da bi slovenski turizem razpršili, sezone podaljšali ter predvsem ponudili še več kakovostnih in ustvarjalnih vsebin, temu primerno nagovarjamo tuje trge," je med drugim povedala Barbara Zmrzlikar. "Razvijati je treba ponudbo v bližnji in daljni okolici, butično in edinstveno ponudbo, prepoznani pa smo tudi kot trajnostna destinacija."

Beseda je tekla tudi o tem, kako je digitalizacija vplivala na načine, kako turistom predstaviti Slovenijo. "Digitalizacija pomaga, da goste še pred prihodom naslavljamo ciljano in jim predstavimo prednosti obiska zunaj glavne sezone, zato razvijamo podatkovna središča, ki bodo olajšala dostop do informacij in omogočala analitiko," pove Barbara Zmrzlikar.

"Marsikje digitalizacije še ni dovolj"

Sogovornica se ob tem zaveda, da marsikje v turizmu, zlasti v javnem prevozu, digitalizacije še ni dovolj. "Večina gostov pride k nam s svojim prevozom, a zagotovo bi pomagalo, če bi bilo lažje kupiti vozovnice za javni prevoz prek spleta."

Na ljubljanskih mestnih in primestnih avtobusih je vozovnice mogoče kupiti s plačilnimi karticami, a je to v Sloveniji žal prej izjema kot pravilo. Obiskovalci Slovenije pogrešajo več možnosti javnega prevoza po Sloveniji ter več dostopnih in razumljivih možnosti za spletni nakup vozovnic – tudi za vlake do sosednjih držav, za kar spletne prodaje sploh ni. Foto: VISA

Primer, kaj bi morali izboljšati: ugodnih železniških vozovnic za cilje v sosednjih državah prek spleta ni mogoče kupiti, potreben je obisk mednarodne potniške blagajne v nekem od (redkih) krajev, kjer so na voljo takrat, ko je odprta.

"Zelo hvalijo ohranjenost slovenske narave"

Sogovornica je tudi razkrila podatke svoje organizacije o tem, kaj tuji obiskovalci najbolj cenijo pri nas, a tudi, kaj najbolj pogrešajo in celo kaj jih najbolj moti. "Zelo nas veseli, da nam več kot polovica gostov pove, da smo dosegli ali celo presegli njihova pričakovanja," je povedala Barbara Zmrzlikar.

"Zelo hvalijo ohranjenost slovenske narave in kako slovenski turizem temu sledi, kakovost storitve in kulinariko, zlasti odnos do lokalnega, ko jim postrežejo pristno domačo hrano, in da ni industrijsko predelane hrane."

"Obiskovalci Slovenije zelo hvalijo ohranjenost slovenske narave." Foto: Matej Podgoršek

Največ nezadovoljstva glede javnega prevoza

Po drugi strani gostje, ki pridejo brez svojega prevoza, niso zadovoljni z možnostmi, kako se premikati iz enega kraja Slovenije na drugega, je povedala Barbara Zmrzlikar in dodala, da obstajajo primeri, ko kakovost storitve ni enakovredna vloženemu denarju.

Ponuja pojasnilo: "Izzivi so s kadri, cene pa rastejo," a vendarle dodaja, da gostje le redko omenjajo težave in da te praviloma niso večje.

"Percepcija destinacije se začne v domači dnevni sobi"

Olajšati je treba potovalno izkušnjo gosta, še preden pride do destinacije, je prepričana sogovornica. "Percepcija destinacije se začne, ko je gost še v svoji domači dnevni sobi, in zato je pomembno, kako prejme prvi dražljaj o neki destinaciji. Spontanosti je vedno manj, samo še 15 odstotkov gostov pride brez rezervacije."

"Zelo nas veseli, da nam več kot polovica gostov pove, da smo dosegli ali celo presegli njihova pričakovanja." Foto: Ana Kovač

Sogovornica je še spomnila, da turistično ponudbo Slovenije predstavlja tudi virtualna asistentka Alma, in sicer v več jezikih, ki pokrivajo vse pomembne trge: "Ob tem subtilno predstavlja tudi naša pričakovanja, kako varujemo naravo, kako v gorah odnašamo svoje smeti v dolino, ne kričimo …"

"Privabljamo prijazne in dobre goste"

"Vsak gost je dobrodošel, a mislim, da privabljamo prijazne in dobre goste, ki spoštujejo domačine, nimamo destinacij, ki bi bile žurerske, in si tega najbrž niti ne želimo," je ob koncu pogovora sklenila Barbara Zmrzlikar.

Ni želela izpostaviti nobenega konkretnega primera dobre prakse v slovenskem turizmu, ker je prepričana, da jih je veliko in je veliko dobrih organizatorjev potovanja: "Raznolikost Slovenije je ena izmed ključnih prednosti in gosti to tudi cenijo."