Žrtve spolnega nasilja storilca največkrat poznajo #video

Večino od 150 pričevanj, ki jih je zajela analiza inštituta, so podale ženske, o spolnem nasilju pa je spregovorilo še šest moških in ena transspolna oseba. Najmlajša oseba, ki je ob izpovedi zapisala tudi svojo starost, je bila stara 17 let, najstarejša pa 63 let.

"Številne žrtve so v tej kampanji spregovorile prvič. Osebe, ki delijo svojo izkušnjo, ne pišejo o tem, ker želijo stresati jezo. O tem pišejo, da se širi glas in da se to ne bo več dogajalo," je na današnji novinarski konferenci poudarila direktorica inštituta Nika Kovač.

Novice Spolno nasilje je v Sloveniji močno prisotno, a pogosto nevidno

Polovica jih je v pričevanjih opisala spolno nasilje iz časa svoje mladoletnosti, približno četrtina oseb pa je bila žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja, ko so bile mlajše od 15 let.

Največ pričevanj je opisovalo neprimerno dotikanje, v četrtini primerov je šlo za posilstvo. Zasledili so tudi več primerov javnega razkazovanja, ki se je dogajalo na javnem potniškem prometu in v knjižnicah.

Na višjem delovnem mestu ko je storilec, hujše je nadlegovanje

Spolno nasilje je pogosto tudi na delovnem mestu, kjer je po besedah Kovačeve največkrat povezano z izkoriščevalskim sistemom, na primer s prekarnimi ali drugimi negotovimi oblikami zaposlitve. Na višjem položaju ko je storilec, hujše je spolno nadlegovanje, je dejala.

Novice Med spanjem jo je spolno napadel: Vrhovno sodišče pritrdilo višjemu sodišču

Med pričevanji je bilo zaslediti tudi spolno nasilje v zdravstvenih ustanovah. Na eni strani gre za bolnice, ki so deležne neprimernega dotikanja zdravnikov, na drugi strani pa o njihovem neprimernem obnašanju poročajo tudi medicinske sestre.

Analiza pričevanj je po besedah Kovačeve tako ovrgla mit, da se največ spolnega nasilja in nadlegovanja dogaja na zatemnjenih ulicah. Kot so pokazale izpovedi, v več kot polovici primerov žrtev storilca pozna, največ spolnega nasilja pa se dogaja za domačimi stenami. "Skrb vzbujajoče je, da žrtve, ki s tem seznanijo preostale člane družine, pri njih ne dobijo podpore," je opozorila.

Tudi sicer je glede na pričevanja iz kampanje #jaztudi odziv okolice na spolno nasilje skrb vzbujajoč. Če žrtve o tem spregovorijo, so največkrat deležne molka, le v 15 odstotkih primerov je okolica žrtev podprla.

Glavna težava ostaja v zakonski definiciji posilstva

Inštitut 8. marec je v začetku leta oblikoval tudi peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, ki je zbrala več kot 5.500 podpisov. Trenutno je v kazenskem zakoniku posilstvo namreč opredeljeno kot poseg v osebo na podlagi sile ali grožnje, posilstvo ni samo to, je namreč vse, kar predstavlja spolni odnos brez privolitve, je poudarila predstavnica inštituta Mojca Lukan.

Pobude, da pregon kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami, ne bi zastaral, so po njenih besedah pomembne in dobrodošle, a glavna težava ostaja v sami zakonski definiciji posilstva. Kot je dejala Lukanova, je ključna "redefinicija v smislu ja pomeni ja, ker zagotavlja maksimalno varnost žrtve".

Ministrstvo za pravosodje je sicer oblikovalo medresorsko skupino za pripravo sprememb, v njo pa niso vključili predstavnikov civilne družbe, je še opozorila.

Inštitut 8. marec v prihajajočih mesecih pripravlja več dogodkov. Med drugim tudi simpozij o moškosti, spregovorili pa bodo še o spolu in prekarnosti ter spolnem nadlegovanju v Cerkvi in na spletu.