Torek, 16. 9. 2025, 9.33
2 dneva
Dnevnik: Višje sodišče razveljavilo sodbo zoper moškega, ki naj bi zlorabil deklico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Po oceni višjega sodišča so številna vprašanja ostala odprta, zato je to odredilo novo sojenje, piše Dnevnik.
Ljubljansko višje sodišče je razveljavilo sodbo zoper moškega, ki ga je novomeško sodišče spoznalo za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Zaradi spolne zlorabe blažje manj duševno razvite deklice je bil obsojen na pet let zapora.
Obramba se je na sodbo pritožila, terjala je razveljavitev in ustavitev kazenskega postopka. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ki je predlagalo tri mesece višjo zaporno kazen. Senat sodnic ljubljanskega višjega sodišča je sodbo na koncu razveljavil in odredil novo sojenje.
Definicija slabotne osebe
V času kaznivega dejanja je veljala definicija, da je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugo stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Po noveli kazenskega zakonika iz leta 2021 pa oseba, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve, poroča Dnevnik.
Zagovornik je v pritožbi zapisal, da vsak otrok še ni slabotna oseba, prav tako ne vsaka oseba z duševno boleznijo. Gre za osebe, ki se zaradi svojega stanja ne morejo upreti oziroma niso sposobne dati privolitve, storilec pa njihovo stanje zlorabi. Po mnenju odvetnika oškodovanka v tem smislu ni slabotna oseba, saj se je bila obtoženemu sposobna upreti in se mu delno tudi je.
Odvetnik: Za njene težave ni vedel
Odvetnik je poudaril tudi, da obtoženi ni vedel za njene težave v duševnem razvoju. Pri tem je opozoril na izvedensko oceno, da so njegove intelektualne sposobnosti na ravni nizke podpovprečne inteligentnosti, še navaja Dnevnik.
Višje sodišče je ocenilo, da je marsikatero vprašanje res še ostalo odprto. V sodbi je zapisalo, da nikjer ni pojasnjeno, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje sklenilo, da je oškodovanka slabotna oseba. Z obrambo se je strinjalo, da zgolj pričanje oškodovankine mame ne more biti zadosten dokaz za obtoženčevo vedenje za dekličine težave v duševnem razvoju.
Po oceni višjih sodnic v prvostopenjski sodbi prav tako ni razloženo, na podlagi katerih dokazov je sodišče prišlo do sklepa, da je "oškodovanka obtoženega močno spoštovala, da je zavestno in hote izkoristil njeno popolno podreditev, vedoč, da se mu zaradi starosti, duševne manjrazvitosti in čustveno pozitivnega odnosa in spoštovanja, ki ga je ob obiskih oblikovala do njega, ne bo mogla upreti oziroma da se mu ne more in ne zna upreti". Kar zadeva tudi očitek, da je kaznivo dejanje storil za zadovoljitev spolne sle, še piše Dnevnik.
