Janez Janša
Sreda, 11. 8. 2021, 12.32
2 leti
Zobec: Po političnih zlorabah sodstva nismo daleč od Poljske in Madžarske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,94
57
S konkretnimi ter javnosti znanimi primeri zlorabe sodnikov in sodstva za politične obračune je vrhovni sodnik Jan Zobec ponazoril, da vladavina prava v Sloveniji ne peša, z njo je problem pri nas že desetletja. Formalni okvir, ki je predstavljen tudi tujini, je urejen, tujine pa se ne seznanja z zlorabami, ki so se zgodile in niso daleč od težav, ki jih imajo na Poljskem in Madžarskem, o katerih se na ravni EU govori kot najbolj problematičnih, je opozoril nekdanji ustavni sodnik Zobec.
"Problemi pri nas so v nedokončani tranziciji v sodstvu, v tako imenovani kulturni reprodukciji v njem," je Zobec včeraj povedal v pogovoru z novinarjem Alenom Salihovičem za Radio Ognjišče in opozoril na montirane politične sodne postopke v primeru Patria proti Janezu Janši in podobne procese proti nekdanjemu županu Maribora, državnemu svetniku ter takrat pomembnemu politiku SLS Francu Kanglerju.
Zobec je opozoril, da ima v tem nenavadnem dogajanju pomembno vlogo tudi sodni svet, ki pogosto ponovno predlaga za vrhovne sodnike kandidate, ki so jih poslanci že zavrnili. Tak primer je bil nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. "V prvo zanj ni bilo dovolj glasov v državnem zboru, ko pa se je po volitvah razmerje sil spremenilo, je te dobil," je opozoril Zobec, ki je o Masleši dodal: "Kasneje je postal predsednik vrhovnega sodišča in ena ključnih figur v zadevi Patria. Če njega ne bi takrat državni zbor potrdil, če bi ravnal tako kot prvič, ne bi imeli zadeve Patria. Zelo verjetno je ne bi imeli. Zdaj špekuliram. Ampak je ena ključnih figur zadeve Patria. In zdaj govorijo, da je to pa politično. Ampak vsi vemo, da je zadeva Patria bila politični proces."
Na posnetku je Branko Masleša ob Goranu Klemenčiču, nekdanjemu namestniku notranje ministrice Katarine Kresal (LDS), ki ga je leva večina takoj po odstopu s položaja državnega sekretarja Kresalove postavila na vrh KPK, kjer je s posebnim poročilom o premoženjskem stanju Janeza Janše, ki je po sodbi vrhovnega sodišča nastalo s kršenjem zakona, pomagal zrušiti desno vlado, pozneje pa je bil pravosodni minister v vladi Mira Cerarja:
Kot smo opozorili na Siolu, sodni svet za vrhovne sodnike tudi zadnje čase pogosto ponuja kandidate, ki so jih poslanci že zavrnili in se je ob njih težko izogniti javnemu vtisu, da gre za politična kadrovanja. Za poznejše usluge. Pri Masleši je ta vtis povzročilo tudi, da je bil v času socializma sekretar zveze komunistov na sodišču, torej aktivni član predhodnice današnje SD.
Nazadnje pa je bil na tak nenavadni način, s ponovnim glasovanjem, ker se prvič ni izšlo, za vrhovnega sodnika izvoljen Primož Gorkič, ki v sodstvu povrhu pred prevzemom najvišje funkcije ni imel niti dneva izkušenj s sojenjem. Je pa bil eden glasnih javnih zagovornikov ravnanja rednega sodstva v primeru Patria. Levi del državnega zbora ga je v drugem poskusu izvolil za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku, ki ga vodi Branko Masleša.
Podobno je bila prejšnji mesec pred poslanci že drugič kandidatura za vrhovnega sodnika Aleksandra Karakaša, ki je bil med višjimi sodniki v Mariboru, ki so v pritožbah spregledali opozorila odvetnikov, da je praktično vse tajne nadzore in prikrita prisluškovanja proti Kanglerju odrejal nekdanji namestnik direktorja Sove in v prejšnjem sistemu SDV-jevec, ki je pozneje postal sodnik, Janez Žirovnik, ki ga je Kangler kot poslanec nekoč celo nadziral.
Več o skritem ozadju delovanja sodnikov v Mariboru proti Kanglerju lahko preberete tukaj: CIRIL RIBIČIČ: NISEM DOKAZOVAL, DA OBSTAJA KRIVOSODJE, DA VLADA MAFIJA.
Proti Kanglerju je potekala povsem neverjetna množica postopkov. Vsi so propadli.
Kandidaturo Karakaša so poslanci julija še drugič zavrnili. A bilo je, v drugem poskusu, tesno.
Ni še jasno, ali bo Karakaš prvi kandidat v zgodovini, ki ga bo sodni svet državnemu zboru za vrhovnega sodnika predlagal še tretjič.
57